Uporaba telesnih kamer

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede uporabe telesnih kamer v postopkih, ki jih vodijo občinski redarji.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

Navedba v vašem zaprosilu, da Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol; Uradni list RS, št. 15/13, 23715 – popr., 10/17) v 113. členu določa, da smejo policisti uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje, drži. Uporaba tovrstnih sredstev pa je vezana na opravljanje policijskih nalog, ob tem pa mora biti uporaba tehničnih sredstev potrebna zaradi zbiranja osebnih in drugih podatkov, namenjenih dokazovanju prekrškov in kaznivih dejanj ter identificiranju kršiteljev oziroma storilcev. Policijska naloga je naloga, predpisana z ZNPPol ali drugim zakonom, ki se opravlja z uporabo policijskih pooblastil ali z drugimi uradnimi dejanji. ZNPPol naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti, določa v 4. členu. Te naloge so: varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi; preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov; vzdrževanje javnega reda; nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet; nadzor državne meje; naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev; varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, in če z zakonom ni določeno drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov; naloge ob naravnih in drugih nesrečah; druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom.

Policijske naloge opravljajo policisti na temelju 5. člena ZNPPol, temeljne oblike njihovega opravljanja pa so določene v 6. členu ZNPPol. Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti izvajati policijska pooblastila, našteta v 33. členu ZNPPol.

Zakon o občinskem redarstvu (ZORed; Uradni list RS, št. 139/06, 9/17) v 3. členu določa, da delovno področje in naloge občinskega redarstva določa zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis. V okviru in skladu z naštetimi predpisi in občinskim programom varnosti občinsko redarstvo skrbi za javno varnost in javni red na območju občine in je pristojno nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih, varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij, skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščino ter vzdrževati javni red in mir. V skladu s 5. členom ZORed naloge občinskega redarstva kot pooblaščene uradne osebe opravljajo vodja občinskega ali medobčinskega redarstva ter občinski redarji. Pooblastila, ki jih ima občinski redar pri opravljanju nalog, so določena v 10. členu ZORed in obsegajo opozorilo, ustno odredbo, ugotavljanje identitete, varnostni pregled osebe, zaseg predmetov, zadržanje osebe ter uporabo prisilnih sredstev (uporaba telesne sile, sredstev za vklepanje in vezanje ter plinskega razpršilca).

V drugem odstavku 10. člena ZORed določa, kot navajate, da se, če s tem zakonom ni določeno drugače, za izvajanje pooblastil iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe ZNPPol. Za izvajanje naštetih pooblastil se torej smiselno uporabljajo določbe ZNPPol in tudi podzakonskih predpisov (zlasti Pravilnika o policijskih pooblastilih), ki urejajo splošna načela in način uporabe istovrstnih pooblastil policistov, če ZORed ne določa drugače (drugače določa npr. uporabo prisilnih sredstev). Ne nanaša pa se drugi odstavek 10. člena ZNPPol tudi na druga pooblastila, ki jih imajo policisti v skladu z ZNPPol, nimajo pa jih občinski redarji, saj jih prvi odstavek 10. člena ZORed ne določa. Ob tem velja poudariti, da je zbiranje in obdelava podatkov v skladu s 33. členom ZNPPol policijsko pooblastilo.

V 27. členu ZORed določa, da opremo občinskega redarja in način njene uporabe predpiše minister, pristojen za notranje zadeve. Na tej podlagi je bil sprejet Pravilnik o opremi in načinu uporabe opreme občinskih redarjev (Uradni list RS, št. 78/07), ki v 2. členu določa, da oprema občinskih redarjev obsega službena vozila, tehnično in osebno opremo. Tehnična oprema občinskega redarja je: prenosna naprava za brezžično radijsko zvezo, oprema za komunikacijo z zbirkami osebnih podatkov, fotoaparat, oprema za izvajanje redarskih pooblastil, oprema za urejanje cestnega prometa in nadzor nad njim, posebna tehnična sredstva in posebni tehnični pripomočki, informacijska oprema, telekomunikacijska oprema, oprema ter pripomočki za usposabljanje.

Tehnična oprema je torej našteta zelo splošno in nedoločno, nikakor pa ta določba ne more predstavljati pravne podlage za uporabo tehničnih sredstev za avdio oziroma video snemanje. V skladu z Ustavo RS morajo biti zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov urejeni z zakonom. Zato bi bilo avdio oziroma video snemanje uradnega dejanja oziroma izvedbe pooblastila občinskega redarja dopustno le v primerih in pod pogoji, ki bi jih določal zakon. ZORed teh določb ne vsebuje in ne predstavlja ustrezne pravne podlage.

V zaprosilu navajate, da občasno prihaja do konfliktov ali nesporazumov med redarji in kršitelji. Prekrškovni postopek (tudi hitri prekrškovni postopek) ureja Zakon o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 27/17 – ZPro). Postopek o prekršku se začne po uradni dolžnosti, ko prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen opravi kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji) (prvi odstavek 50. člena ZP-1). Prekrškovni organ (v njegovem imenu pooblaščena oseba) skladno s prvim odstavkom 55. člena ZP-1 po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Pooblaščena oseba, ki bi prekršek zaznala, bi na podlagi 50. člena v zvezi s 55. členom ZP-1 za dokazovanje obstoja konkretnega prekrška (predhodno zaznanega s strani nadzornika kot pooblaščene osebe) kršitelja lahko fotografirala in posnela v smislu zbiranja dokazov, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Vendar pa IP ob tem opozarja, da je treba ob tem upoštevati tudi ostale določbe ZP-1, ki zagotavljajo poštenost in zakonitost postopka (npr. določbe drugega do petega odstavka     55. člena ZP-1). Fotografiranje in snemanje pooblaščene osebe je torej dopustno za namen dokazovanja kršitve, ki jo redar zazna, pri čemer lahko to opravi v omejenem obsegu in na način, ki ne posega prekomerno v ostale ustavne pravice posameznika. Ni pa na tej podlagi avtomatično dopustno stalno snemanje v smislu video nadzora.

Upoštevajoč navedeno IP meni, da ni videti pravne podlage, iz katere bi za občinske redarje kot pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa izhajalo pooblastilo oziroma zakonita pravna podlaga za uporabo sredstev za stalno avdio oziroma video snemanje, kot ga opisujete v zaprosilu za mnenje. 

S spoštovanjem.

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka