Vpogled v zgodovino avtomobila

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede možnosti vpogleda v podatke o servisiranju avtomobila.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma pojasnjuje, da osebni podatek skladno s členom 4(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. To pomeni, da so osebni podatki le tisti podatki, ki se nanašajo na fizične osebe, ne pa tudi podatki o pravnih osebah. Splošna uredba o varstvu podatkov varuje le osebne podatke.

IP je glede pridobivanja podatkov o rabljenem vozilu od pooblaščenega serviserja v preteklosti že poudaril, da tehnični podatki o lastnostih vozil sami po sebi niso osebni podatki, ker kažejo na stvar in ne na posameznika. Podatki o okvarah in popravilih na vozilu, številki šasije motornega vozila, vrsti, tipu ter barvi vozila postanejo osebni podatki le takrat, kadar jih je mogoče povezati s posameznikom, na primer s prejšnjim ali sedanjim lastnikom vozila, oziroma je na njihovi podlagi mogoče identificirati lastnika vozila – fizično osebo. Bistveni pogoj za to, da podatki o vozilu postanejo osebni podatki, je torej ta, da je preko njih mogoče natančno identificirati posameznika. Skupni povezovalni znak, na podlagi katerega je ob uporabi podatkov o vozilu mogoče identificirati lastnika, je npr. prometno dovoljenje, v katerem so poleg podatkov o vozilu, zapisani tudi podatki o njegovem lastniku.

Pooblaščeni serviserji so upravljavci zbirk osebnih podatkov svojih strank (fizičnih oseb) in v okviru teh zbirk se nahajajo tudi podatki o vzdrževanju in stanju njihovega vozila, ki pa so vedno vezani na njihovo stranko – lastnika vozila. Kadar pa je lastnik avtomobila pravna oseba, po mnenju IP ne obstajajo razlogi, ki bi onemogočali posredovanje tehničnih podatkov o servisiranju vozila s stališča varstva osebnih podatkov, saj, kot navedeno zgoraj, podatki o pravnih osebah ne predstavljajo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka