Vprašanja v zvezi z odlokom za preverjanje PCT pogoja

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je e-pošti prejel vaša vprašanja. Sprašujete naslednje:

- Ali je odlok vlade objavljen v Uradnem listu nad zakoni in ustavo v RS?

- Menite, da je potrdilo o prebolelosti, o cepljenju oz. testiranju na covid-19 del vaše zdravstvene dokumentacije, zato sprašujete, kdo vse ima pravico do vpogleda v to vašo zdravstveno dokumentacijo poleg vašega osebnega zdravnika, specialista v ambulanti, itd.?

- Ali imajo uradne osebe kot sta policist in zdravstveni inšpektor pravico v vpogled v vašo osebno zdravstveno dokumentacijo ter ali to lahko naredijo zgolj z sodno odredbo, ki se glasi na vaše ime?

- Ali imajo osebe kot so receptor kampa, hotela, natakar in varnostnik zasebnega podjetja pravico do vpogleda v vašo osebno zdravstveno dokumentacijo?

Prosite za konkretne odgovore ne zgolj na podlagi odloka ampak na podlagi zakona in podlagi ustave.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi člena 58 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Na podobno vprašanje, kot je vaše, je IP že odgovarjal v mnenju št. 07121-1/2021/1416 z dne 9.8.2021. Kot smo poudarili, 9. člen Splošne uredbe, kadar gre za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov (»občutljivi osebni podatki«), določa izjeme, v katerih primerih je obdelava posebnih vrst osebnih podatkov (kot so npr. zdravstveni podatki) dovoljena.

Nadalje, kot izhaja iz novice IP na spletni strani »Aplikacija PCT: IP bo prekinil inšpekcijski postopek in vprašanje ustreznosti odloka PCT, s katerim Vlada določa obdelavo osebnih podatkov, prepustil v presojo Ustavnemu sodišču«, ki je dostopna na https://www.ip-rs.si/novice/aplikacija-pct-informacijski-poobla%C5%A1%C4%8Denec-bo-prekinil-in%C5%A1pekcijski-postopek-in-vpra%C5%A1anje-ustreznosti-odloka-pct-s-katerim-vlada-dolo%C4%8Da-obdelavo-osebnih-podatkov-prepustil-v-presojo-ustavnemu, je IP prekinil inšpekcijski postopek in odlok Vlade RS (Odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z boleznijo COVID-19, Uradni list RS, št. 126/21), ki ureja ugotavljanje izpolnjevanja pogojev PCT, skladno s svojo pristojnostjo, ki jo ima v primerih nastanka vprašanja ustavnosti ali zakonitosti v odprtem inšpekcijskem postopku, dal v presojo Ustavnemu sodišču. Opozarjamo pa, da je navedeni odlok veljaven, dokler o njem ne odloči Ustavno sodišče. Kot smo poudarili v citirani novici IP, Uredba (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2021 o digitalnem COVID potrdilu EU za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 jasno določa, da morajo države članice, če tega želijo uporabljati tudi za druge namene, sprejeti ustrezno nacionalno pravno podlago, ki mora biti skladna s pravom EU o varstvu podatkov ter z načeli učinkovitosti, nujnosti in sorazmernosti ter mora vsebovati določbe, s katerimi jasno določa področje uporabe, obseg in namen obdelave, kdo lahko preverja potrdilo ter ustrezne zaščitne ukrepe za preprečevanje diskriminacije in zlorab. Glede na določbe slovenske ustave (38. člen Ustave RS) pa tako ustrezno pravno podlago lahko zagotovi le zakon.

Glede vaših nadaljnjih vprašanj, ki se nanašajo na pravico različnih oseb, da se seznanijo z vašo zdravstveno dokumentacijo poudarjamo, da Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17 in 177/20, ZPacP) določa pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih o svojem zdravljenju (prvi odstavek 44. člena ZPacP). Nadalje peti odstavek ZPacP določa, da lahko ne glede na določbo prejšnjega odstavka (ki določa pacientovo privolitev pri obdelavi osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene obravnave) uporabo pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene obravnave določa zakon. Takšen primer je recimo razkritje nekaterih zdravstvenih podatkov policiji, kot smo pojasnjevali npr. v mnenju št. 07121-1/2020/1453 z dne 24.8.2020. Seveda je treba poudariti, da vsi podatki, ki dokazujejo izpolnjevanje pogoja PCT, morda niti niso neposredno del zdravstvene dokumentacije, ki bi se nahajala pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti (npr. rezultati nekaterih testiranj). Konkretno pa pojasnil glede pravne podlage za vpogled v določene zdravstvene podatke, ki bi lahko izhajali iz dokazil o izpolnjevanju pogoja PCT, v povezavi z zgoraj citiranim odlokom, IP glede na to, da zakonitost odloka presoja Ustavno sodišče, v tem trenutku ne more podati.

V zvezi z zdravstveno dokumentacijo posameznika vas napotujemo tudi na spletno stran https://tiodlocas.si/top-nasveti/kako-dostopate-do-svoje-zdravstvene-dokumentacije/, kjer so na voljo nekatere informacije glede dostopa do zdravstvene dokumentacije in na Smernice za izvajalce zdravstvenih storitev, kjer si lahko npr. na strani 27 preberete o obdelavi osebnih podatkov pacientov izven postopkov zdravljenja. Smernice so dostopne na:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/brosure/Smernice_za_izvajalce_zdr._storitev_net.pdf.

Kolikor je za vas relevantno, pa opozarjamo tudi na določbo drugega odstavka 18. člena ZVOP-1, ki določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov pred vnosom v zbirko osebnih podatkov preveri točnost osebnih podatkov z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino posameznika, na katerega se nanašajo.

Lepo pozdravljeni.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Barbara Pirš, univ.dipl.prav.,

svetovalka pooblaščenca za preventivo