Razkritje zdravstvenih podatkov policiji

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 18. 8. 2020 prejeli vaše zaprosilo za mnenje, ali lahko policiji na njihovo zaprosilo, na podlagi 146. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sporočite zdravstveno in duševno stanje pacientke, ki ste jo obravnavali. Policija želi tudi informacijo, ali je bila iskana zdravstvena pomoč posledica psihičnega nasilja. Pacientkine privolitve ne morete pridobiti, ker se ne odziva.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Če je izvajalec zdravstvene dejavnosti, kjer opravljate delo v konkretnem primeru nastopal kot ovaditelj za domnevno kaznivo dejanje, je policija na podlagi 146. člena in 148. člena ZKP ter na podlagi 112. člena in 115. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) upravičena do relevantnih informacij (npr. zdravstvenih podatkov iz zdravstvene dokumentacije, interpretacije teh podatkov, osebnega mnenja zdravnika, informacij o osebnih zaznavah zdravnika ipd.) v zvezi z zdravstveno obravnavo pacienta.

Privolitev pacienta v teh primerih ni pogoj za zakonito posredovanje informacij.

O b r a z l o ž i t e v:

V konkretnem primeru sklepamo, da je izvajalec zdravstvene dejavnosti, kjer opravljate delo predhodno pri policiji podal ovadbo za domnevno kaznivo dejanje. V tem primeru je 146. člen ZKP lahko pravna podlaga za dajanje podatkov oziroma informacij policiji. V drugem odstavku omenjenega člena je namreč določeno, da »obenem z ovadbo ovaditelj navede dokaze, za katere ve. Ne glede na določbe zakonov, ki urejajo različne oblike tajnosti oziroma zaupnosti, pravne osebe zasebnega ali javnega prava, samostojni podjetniki posamezniki in podružnice tujih podjetij v Sloveniji z naznanitvijo kaznivega dejanja posredujejo tudi podatke, ki nastanejo ali jih pridobijo pri ali v zvezi s svojo dejavnostjo, pa je z zakonom ali s sklepom pristojnega organa subjekta določeno, da jih morajo varovati kot tajne oziroma zaupne oziroma da jih ne smejo razkriti drugim«. Omenjena določba se nanaša tudi na zdravstvene podatke ter na izvajalce zdravstvene dejavnosti.

Poleg te določbe je v konkretnem primeru lahko dopolnilna pravna podlaga za ugoditev predmetnemu zaprosilu policije tudi:

• prvi, drugi in tretji odstavek 148. člena ZKP;
• prvi odstavek 115. člena ZNPPol, ki določa, da »če policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz obstoječih zbirk podatkov, jim morajo državni organi in pravne osebe, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, zaradi izvajanja pristojnosti in nalog iz tega zakona ter zaradi varstva in učinkovitega uresničevanja interesov pravne države, na podlagi pisne ali podobne izkazljive zahteve brezplačno posredovati zahtevane osebne in druge podatke«;
• drugi odstavek 112. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), ki določa, da »policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov«.

Naštete zakonske podlage predstavljajo konkretno realizacijo splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v (g) točki drugega odstavka člena 9 Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov. Ta določa, da se podatki o zdravstvenem stanju lahko obdelujejo tudi, če »je obdelava potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki«.

Vzvezi s podobnim vprašanjem je IP že izdal pozitivno mnenje št. 0712-303/2007/2, ki je dostopno na spletni strani IP in se nanaša na starejše pravne podlage ter na nekoliko drugačno dejansko stanje.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil:
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka