prosilec - UKC Maribor

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zavrnil dostop do pravnega mnenja odvetniške pisarne (zloraba pravice + izjema sodnega postopka) ter dostop do akta o sistematizaciji, s prilogama, ki ju je opredelil prosilec zaradi neobstoja dokumentacije. IP je ugotovil, da je pritožba delno utemeljena in odločil kot izhaja iz izreka.

ODLOČBA:

Številka: 090-238/2023/10

Datum: 6. 10. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 7. 2023, zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 96/5(8001)/2023-1 z dne 27. 6. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 12. 7. 2023 zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, št. 96/5(8001)/2023-1 z dne 27. 6. 2023, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronskem zapisu posredovati:

·         pravni memorandum Odvetniške pisarne ……… z dne 5. 6. 2023, na način, da na strani 3, v šesti vrstici drugega odstavka prekrije besedilo od »z določbo« do »tj. dne 16. 11. 2016«,

·         dokument Sistematizacija delovnih mest Univerzitetnega kliničnega centra Maribor z dne 19. 7. 2022,

·         seznam vseh veljavnih sistemiziranih delovnih mest v UKC Maribor ter

·         veljavne opise vseh sistematiziranih delovnih mest v UKC Maribor v datotekah KLINIKE, SLUŽBE IN ODDELKI (velikost datoteke 41.6 MB), UPRAVNO TEHNIČNE SLUŽBE IN ODDELKI (velikost datoteke 23.6 MB) ter VODSTVO (velikost datoteke 13.8 MB).

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 2. 6. 2023 na organ naslovil zahtevo za posredovanje naslednjih dokumentov, in sicer:

- pravnega mnenja, ki ga je za UKC Maribor junija 2018 izdelala Odvetniška pisarna ………,

- vseh računov z vsemi specifikacijami in prilogami, ki jih je UKC Maribor plačal Odvetniški pisarni ……. v obdobju od 1. 1. 2018 do 1. 1. 2020,

- veljavnega splošnega akta – pravilnika, ki ureja sistematizacijo delovnih mest UKC Maribor, vključno s pripadajočima prilogama:

·         seznam vseh veljavnih sistematiziranih delovnih mest v UKC Maribor z navedbo imen in priimkov javnih uslužbencev, ki zasedajo posamezno delovno mesto, vključno z navedbo izhodiščnih plačilnih razredov delovnega mesta in navedbo plačanega razreda, ki ga javni uslužbenec dejansko zaseda – v tabelarni excelovi obliki ter

·         veljavne opise vseh sistematiziranih delovnih mest v UKC Maribor,

- vsa veljavna pooblastila vodje Službe za kadrovske zadeve UKC Maribor.

Z zahtevanimi dokumenti se je prosilec želel seznaniti v elektronski obliki.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 96/5(8001)/2023-1 z dne 27. 6. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je:

- na podlagi petega odstavka 5. člena ter 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil dostop do  pravnega mnenja, ki ga je za UKC Maribor junija 2018 izdelala Odvetniška pisarna ……..,

- zaradi neobstoja dokumentacije zavrnil dostop do veljavnega splošnega akta – pravilnika, ki ureja sistematizacijo delovnih mest UKC Maribor, vključno z zgoraj navedenima prilogama,

- ugodil zahtevi prosilca po posredovanju računov ter pooblastil vodje Službe za kadrovske zadeve v UKC Maribor.

Dne 12. 7. 2023 je prosilec zoper zavrnilni del odločitve, tj. 1. točko izreka izpodbijane odločbe, vložil pritožbo iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitev bistvenih pravil postopka. Hkrati je v pritožbi podal tudi predlog za izrek prekrška.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 7. 9. 2023 ter dne 5. 10. 2023. Prav tako je IP v zvezi s sklicevanjem organa na obstoj izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ za mnenje zaprosil Okrajno sodišče v Mariboru. Odgovor slednjega je IP prejel dne 28. 9. 2023.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Upoštevajoč pritožbene navedbe prosilca IP ugotavlja, da je predmet presoje tega pritožbenega postopka odločitev organa v 1. točki izreka izpodbijane odločbe. S slednjo je organ zavrnil zahtevo prosilca za dostop do pravnega mnenja ter veljavnega splošnega akta – pravilnika, ki ureja sistematizacijo delovnih mest v UKC Maribor, s prilogama, na način, kot jih je zahteval prosilec. Zaradi dvoma prosilca v upravičenost odločitve organa, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je bila njegova odločitev pravilna. 

V zvezi s predlogom prosilca za izrek prekrška po prvem odstavku in po 1. alineji tretjega odstavka 39. člena ZDIJZ IP ugotavlja, da za izvedbo le-tega niso podani pogoji oziroma razlogi. IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso izkazane okoliščine, da bi se namenoma napravili zahtevani dokumenti nedostopni javnosti, saj jih je organ na poziv IP v okviru reševanja konkretne pritožbe slednjemu tudi dostavil. Iz komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Zakon o dostopu do informacij javnega značaja s komentarjem, Nataša Pirc Musar, Tina Kraigher Mišič, 1 natis, Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije, 2017) k 39. členu namreč izhaja, da se prekršek po tem odstavku izvrši le z naklepom informacijo javnega značaja napraviti nedostopno javnosti, ki pa v obravnavanem primeru ni bil podan. Prav tako IP ugotavlja, da niso podani pogoji iz 1. alineje tretjega odstavka 39. člena ZDIJZ. Po praksi IP se prekršek po citirani alineji lahko izreče po pravnomočnosti odločbe IP, s katero je zavezancu naložil posredovanje informacij javnega značaja, če ga zavezanec ni izvršil v roku, postavljenem z odločbo. Slednje izhaja tudi iz citiranega komentarja k ZDIJZ.

Presoja konkretnega primera

·         Pravno mnenje, ki ga je za UKC Maribor junija 2018 izdelala Odvetniška pisarna ……

Organ je zahtevo prosilca po posredovanju pravnega mnenja, ki ga je za UKC Maribor junija 2018 izdelala Odvetniška pisarna ……., zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ter 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

V zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da mu IP omogoči dostop do celotnega pravnega memoranduma, ki se nahaja v treh dokumentih z dne 25. 5. 2018, 28. 5. – 29. 5. 2018 ter 5. 6. 2018, IP pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve z dne 2. 6. 2023, s katero je prosilec med drugim od organa želel pridobiti pravno mnenje, ki ga je za UKC Maribor junija 2018 izdelala Odvetniška pisarna ……., bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015 in sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

Nadalje IP pojasnjuje, da prosilec v pritožbi svoje zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP. Ta določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Prosilec se torej v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 2. 6. 2023, ni zahteval. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Glede na navedeno se IP ni opredelil do na novo zahtevanih dokumentov v pritožbi, tj. do dokumentov z dne 25. 5. 2018 ter z dne 28. 5. – 29. 5. 2018, saj navedeni dokumenti niso bili predmet odločanja v tem postopku. Prosilec je namreč z zahtevo z dne 2. 6. 2023 od organa zahteval posredovanje pravnega mnenja, ki ga je za UKC Maribor junija 2018 izdelala Odvetniška pisarna …… in ne dokumentov iz maja 2018. Ne glede na zgoraj navedeno pa IP pojasnjuje, da lahko prosilec kadarkoli pri organu vloži novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero zahteva posredovanje dokumentov, navedenih v pritožbi.

Kot že navedeno, je organ dostop do pravnega mnenja zavrnil z obrazložitvijo, da poskuša predstavnik prosilca preko prosilca zaradi lastnega interesa in odprtega sodnega spora pridobiti določene informacije javnega značaja, da bi jih lahko koristil v sodnem sporu. Organ meni, da je zahteva prosilca podana z namenom zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da sta tako prvostopenjski organ kot IP, v skladu z določbami ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Iz navedenega razloga okoliščine in nameni zakaj prosilec zahteva določeno informacijo v postopku po ZDIJZ niso relevantni.

ZDIJZ v petem odstavku 5. člena določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

ZDIJZ ne določa kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice, niti ne omejuje števila vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, ali dokumentov, ki jih lahko zahteva prosilec, so se pa za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Ti določajo, da se mora zloraba pravice nanašati na način izvrševanja pravice, ki v nasprotju s predvidenimi legitimnimi nameni, povzroča učinke, ki posegajo v pravice tretjih oz. v javni interes. IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve, navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja ter se opredelil, kdaj se zahteva prosilca šteje za šikanozno.

O zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja se je izreklo tudi že Upravno sodišče RS. Tako je sodišče v sodbi št. I U 1128/2017-29 z dne 30. 10. 2018 (enajsti odstavek) zapisalo, da je »glede na upravno sodno prakso v zvezi z uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ mogoče govoriti o zlorabi pravice ali pa o zahtevi šikanoznega značaja predvsem v odnosu prosilca do zavezanca, in sicer če bi šlo na primer za zahteve, s katerimi bi želel prosilec organu škodovati, na primer z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ali če bi šlo za prekomerno zasipavanje zavezanca z delom in s tem oviranjem pri opravljanju nalog in podobno, kar pa ne izključuje tudi zlorabe pravice s strani prosilca v razmerju do drugih prizadetih strank v postopku«. Svoje stališče je ponovilo tudi v sodbi št. I U 1136/2017-52 z dne 17. 6. 2020 in št. II U 339/2022-21 z dne 21. 4. 2023. Nadalje je v zvezi z uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ (npr. sodba št. II U 214/2016-12 z dne 7. 2. 2017, št. I U 1816/2016 z dne 4. 10. 2017) prosilcu mogoče odreči dostop do zahtevanih podatkov v primerih, ko prosilec prekorači namen pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice. Sodišče je v navedenih sodbah izpostavilo tudi, da je treba predmetno določbo kot izjemo od splošnega dostopa razlagati ozko, v skladu z namenom, ki ga je zasledoval zakonodajalec ter upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera posebej. Upravno sodišče je v sodbi opr. št. III 240/2012 z dne 7. 11. 2013 zavzelo stališče, da gre za zlorabo pravice do dostopa do informacij javnega značaja v primeru, ko subjekt prestopi mejo pravno zavarovanega upravičenja, tako da ogroža oz. posega v pravice drugega. Gre za primere, ko subjekt pravico, ki mu jo daje pravo, izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oz. namenom, tako da prekomerno ovira in na nedopusten način posega v delo in dostojanstvo organa in mu s tem onemogoča, da bi opravljal delo samostojno in v skladu z ustavo in zakoni, to pa ima lahko vpliv tudi na pravice tretjih, ki so udeleženi v (drugih) postopkih, ki jih vodi organ.

Institut zlorabe pravice je kompleksen institut, pri katerem mora biti izpolnjenih več različnih elementov, ki skupaj predstavljajo zlorabo pravice v posameznem primeru. Tako je za opredelitev zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja treba presoditi ali zahteva izpolnjuje kriterije, ki so se razvili v pravni teoriji in praksi, kot npr.:

-  ponavljajoče se ali zaporedne zahteve,

- očitno nedovoljena ali neutemeljena zahteva (vložitev vloge vsak razumen posameznik šteje kot vložitev brez vseh možnosti za uspeh in se z njo ovira izpolnjevanje temeljnih nalog organa),

- šikanoznost (izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacij in s tem navidezno uveljavljanje pravic),

- prekomerno vpliva na delo organa in s tem na pravice tretjih (dokazni standard je »onkraj dvoma«, kar pomeni, da mora organ natančno opredeliti količino zahtevane dokumentacije, upoštevati da je količina dela odvisna od narave dokumenta, navesti povprečen čas za pripravo ene strani zahtevane dokumentacije, število zaposlenih, ipd.),

- milejše možnosti ne zadostujejo (npr. nudenje pomoči pri oblikovanju zahteve, možnost podaljšanja roka za odločitev ipd.).

Po pregledu zahteve in priložene spisovne dokumentacije je očitno, da ta ni niti šikanozna niti tako obsežna. Organ ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnavana zahteva prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih, da bi lahko predstavljala zlorabo. Prav tako organ ni izkazal niti utemeljeval, da bi o zahtevani dokumentaciji že odločil oz. da bi prosilec že vložil zahteve za dostop do iste dokumentacije (ponavljajoče zahteve), pri čemer bi za vložitev konkretne zahteve vsak razumen posameznik štel, da je njena vložitev brez vseh možnosti za uspeh in se z njo ovira izpolnjevanje temeljnih nalog organa. Nadalje IP ugotavlja tudi, da prosilec v vlogi ni žaljiv. Ravno nasprotno, zahteva je popolnoma korektna, določna in je ni moč oceniti kot provokativno, nagajivo ali žaljivo. Upoštevajoč navedeno ni moč ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, oz. da gre za šikanozno zahtevo. IP tako nima razloga slediti navedbam organa, da je prosilec s svojim ravnanjem zlorabil pravico dostopa do informacije javnega značaja.

Poleg sklicevanja na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, je dostop do pravnega mnenja organ zavrnil tudi zaradi obstoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ meni, da bi lahko razkritje slednjega povzročilo škodo v sodnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, vodenim pod opr. št. I 1475/2018.

ZDIJZ v 8. točki prvega odstavka 6. člena določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

1. zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in

2. razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta torej določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo, če sta podana kumulativno. Podrobna razlaga okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka v primeru razkritja dokumentov oziroma podatkov, je pridržana sodišču, ki v postopku odloča. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse, ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Le sodišče ima pravico, da oceni, kdaj razkritje določenega podatka škoduje izvedbi postopka. Tudi po ustaljeni praksi IP je za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ pred katerim teče ta postopek.

Ker je navedena izjema torej namenjena varovanju sodnega postopka, je IP na Okrajno sodišče v Mariboru naslovil zaprosilo za mnenje glede zahtevanega dokumenta. Odgovor sodišča je IP prejel dne 28. 9. 2023. Iz slednjega izhaja, da je v teku izvršilni postopek za izvršitev pravnomočne in izvršljive sodbe Delovnega sodišča v Celju, pri čemer pa z morebitnim razkritjem navedenega dokumenta kakršnakoli škoda za izvedbo predmetnega izvršilnega postopka ne bi nastala. Izvršilno sodišče je, upoštevajoč načelo stroge formalne legalitete, glede dovolitve, vodenja in presoje morebitne izpolnitve upnikove terjatve, vezano zgolj na izvršilni naslov. Upoštevaje mnenje sodišča IP ugotavlja, da nista kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je sklicevanje organa na navedeno izjemo v obravnavanem primeru napačno.

Kljub temu, da organ v zvezi s predmetnim dokumentom ni, razen zatrjevanih v izpodbijani odločbi, utemeljeval kakšne druge izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, je IP po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Izhajajoč iz materije dokumenta, ki med drugim vsebuje tudi mnenje, stališče odvetniške pisarne, kakšne možnosti postopanja ima organ v posamezni delovnopravni zadevi, upoštevajoč sodbo Delovnega sodišča v Celju, opr. št. Pd 313/2016 z dne 3. 10. 2017, ki je bila potrjena s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 966/2017 z dne 24. 05. 2018, je IP v nadaljevanju preverjal, ali je morebiti v obravnavanem primeru podana izjema notranjega delovanja organa (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Iz citiranega člena izhaja, da morata biti za obstoj navedene izjeme kumulativno izpolnjena dva pogoja:

1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa,

2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (t. i. specifični škodni test).

IP ugotavlja, da je prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa v konkretnem primeru delno izpolnjen. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) načeloma varuje dokumente, ki so namenjeni internemu delu organa, torej vse dokumente, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa ali zaradi oblikovanja stališč v zvezi z delom organa, oziroma dokumente, iz katerih izhaja postopek ali način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Kot že zgoraj navedeno, je bilo pravno mnenje pripravljeno s strani odvetniške pisarne, ki je na podlagi posredovanih informacij podala mnenje oz. stališče glede postopanja organa v posamezni delovnopravni zadevi. Navedeno pravno mnenje vsebuje štiri točke, od katerih so prve tri splošne narave (opredelitev predmeta in namena pravnega memoranduma, predpostavke in omejitve ter dejansko stanje), četrta točka pa vsebuje mnenje, stališče odvetniške pisarne v posamezni situaciji. Po mnenju IP gre v tem delu za dokument za notranjo rabo organa. Ne glede na obstoj prvega kriterija pa mora zahtevani dokument prestati še t. i. škodni test, v okviru katerega je treba oceniti, ali bi razkritje tega dokumenta povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Kot že navedeno organ ni zatrjeval niti izkazoval, da bi razkritje pravnega mnenja povzročilo motnje pri njegovem delovanju. Prav tako slednjega po uradni dolžnosti ni ugotovil niti IP. Povzročitev motenj pri delovanju oz. dejavnosti organa se namreč dokazuje s standardom »onkraj dvoma«. Po oceni IP pravno mnenje ne zajema informacij, katerih razkritje bi resno oviralo nadaljnje delo organa oziroma povzročilo motnje pri delovanju organa. Iz navedenega razloga je IP tako zaključil, da zahtevano pravno mnenje ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in s tem izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

Nadalje je IP v okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti preveril tudi, ali predmetni dokument vsebuje osebne podatke, posredovanje katerih bi pomenilo kršitev pravice varstva osebnih podatkov.

ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2). Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Kljub ugotovitvi, da določen podatek predstavlja varovan osebni podatek, pa ga je v primeru, ko gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem IP dodaja, da po »izjemi od izjem« niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Tako npr. podatki, ki izražajo osebne lastnosti, sposobnosti, občutenja, razmišljanja, subjektivna dojemanja, način reagiranja, osebni pogled, odnos do prekršene norme, ali morebitne občutljive osebne podatke o psihofizičnem in zdravstvenem stanju, sodijo v njihovo zasebno sfero in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Odločitev IP glede osebnih podatkov, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe, sledi naslednjim ugotovitvam:

- podatki o imenu, priimku, delovnem mestu javnega uslužbenca so javno dostopni podatki. Pravna podlaga za obdelavo teh podatkov je podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nasprotno pa ni podane pravne podlage za razkritje podatkov, ki jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče obravnavati kot informacije, ki bi bile neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. ni podane pravne podlage za razkritje naveznih okoliščin, iz katerih so razvidne osebne okoliščine, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Iz navedenega razloga je IP organu naložil, da ob posredovanju dokumenta prekrije na strani 3, v šesti vrstici drugega odstavka, besedilo od »z določbo« do »tj. dne 16. 11. 2016 ter

- podatki o imenu in priimku odvetnikov niso varovani osebni podatki. Ti podatki so namreč že javno dostopni v imeniku odvetnikov na svetovnem spletu, v obravnavanem dokumentu pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oz. z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica.

Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanem dokumentu, je IP ugotovil, da je v obravnavani zadevi možno uporabiti institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov, na način kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V zvezi z oznako »POSLOVNA SKRIVNOST« ter »STROGO ZAUPNO«, ki se nahajata na prvi strani pravnega mnenja, IP poudarja, da gre za dokument, ki je bil pripravljen na podlagi naročila s strani organa ter na podlagi informacij, ki jih je organ posredoval odvetniški pisarni, upoštevajoč sodbo sodišča ter veljavno zakonodajo. Samo mnenje se nanaša na eno izmed delovnih področij organa, tj. vodenje kadrovskih zadev. Priprava tega dokumenta je bila torej naročena in plačana s strani organa, tj. javnega zavoda, v zvezi z izvajanem njegovih nalog, zato pravno mnenje nikakor ne izpolnjujejo kriterijev za obstoj izjeme poslovne skrivnosti. Pravno podlago za razkritje navedenega dokumenta tako predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

·         Veljavni splošni akt – pravilnik, ki ureja sistematizacijo delovnih mest UKC Maribor, s prilogama

Prosilec je od organa zahteval posredovanje veljavnega splošnega akta – pravilnika, ki ureja sistematizacijo delovnih mest UKC Maribor, vključno s pripadajočima prilogama:

·         seznam vseh veljavnih sistematiziranih delovnih mest v UKC Maribor z navedbo imen in priimkov javnih uslužbencev, ki zasedajo posamezno delovno mesto, vključno z navedbo izhodiščnih plačilnih razredov delovnega mesta in navedbo plačanega razreda, ki ga javni uslužbenec dejansko zaseda – v tabelarni excelovi obliki ter

·         veljavne opise vseh sistematiziranih delovnih mest v UKC Maribor.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil zaradi neobstoja dokumenta.

IP je v nadaljevanju presojal, ali organ razpolaga z zahtevanim splošnim aktom – pravilnikom, ki ureja sistematizacijo delovnih mest UKC Maribor, vključno s prilogama, kot ju je v zahtevi z dne 2. 6. 2023 opredelil prosilec.

Informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo oz. zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je sprejelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu.

V zvezi z zahtevo prosilca po posredovanju veljavnega splošnega akta – pravilnika, ki ureja sistematizacijo delovnih mest UKC Maribor, z zgoraj opredeljenima prilogama, je organ na poziv IP v tem pritožbenem postopku po elektronski pošti dostavil:

- dokument »Sistemizacija delovnih mest Univerzitetnega kliničnega centra Maribor« z dne 19. 7. 2022,

- seznam vseh veljavnih sistemiziranih delovnih mest v UKC (priloga DM.xlsx) ter

- veljavne opise delovnih mest. Slednje je zaradi velikosti datotek posredoval preko spletne platforme WeTransfer, in sicer v datoteki »Opisi delovnih mest VELJAVNI«, ki vsebuje naslednje tri datoteke:

- KLINIKE, SLUŽBE IN ODDELKI (velikost datoteke 41.6 MB),

- UPRAVNO TEHNIČNE SLUŽBE IN ODDELKI (velikost datoteke 23.6 MB) ter

- VODSTVO (velikost datoteke 13.8 MB).

Vsaka od teh datotek, vsebuje tudi podmape, nekatere od podmam pa še dodatne mape. Iz tega razloga je IP v izreku navedel velikosti posamezne datoteke in ni povzemal posameznih podmap in map podmap.

IP je vpogledal v dokument »Sistemizacija delovnih mest Univerzitetnega kliničnega centra Maribor« z dne 19. 7. 2022 ter veljavne opise delovnih mest in ugotovil, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, zato je odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V zvezi z zahtevo prosilca po posredovanju seznama vseh veljavnih sistematiziranih delovnih mest v UKC Maribor, z navedbo imen in priimkov javnih uslužbencev, ki zasedajo posamezno delovno mesto, vključno z navedbo izhodiščnih plačilnih razredov delovnega mesta in navedbo plačanega razreda, ki ga javni uslužbenec dejansko zaseda – v tabelarni excelovi obliki, je organ IP posredoval seznam vseh veljavnih sistematiziranih delovnih mest (priloga DM.xlsx). Organ je pojasnil, da z dokumentom, iz katerega izhajajo podatki o imenu in priimku javnega uslužbenca, delovnem mestu, ki ga zaseda, navedbo izhodiščnih plačilnih razredov delovnega mesta in konkretnega veljavnega plačnega razreda javnega uslužbenca, ne razpolaga. Dodatno je pojasnil, da se kadrovske evidence vodijo v več različnih sistemih oz. programih. Osnovni program za izračun plače, ki vsebuje podatek o dejanskih plačilnih razredih javnega uslužbenca, temelji na operacijskem sistemu DOS, ki ni v celoti kompatibilen s sistemom HRM, ki pa temelji na novejšem operacijskem sistemu. Organ za vsakega javnega uslužbenca nima sistema, ki bi avtomatizirano izkazoval izhodiščni plačni razred delovnega mesta, skupaj z dejansko plačo. Ustvarjanje nove elektronske baze oz. excelove tabele, kot jo zahteva prosilec, ni mogoče zagotoviti z enostavnim kopiranjem ali zlaganjem podatkov, saj programi ne delujejo na istih operacijskih sistemih, pač pa je potrebno ustvariti vmesnike in nato podatke združiti in povezati, kar pa presega napor preproste pretvorbe in združevanja podatkov.

Upoštevaje spisovno dokumentacijo, pojasnila organa, upravno prakso IP (npr. odločba št. 090-267/2019 z dne 13. 1. 2020, odločba št. 090-136/2023 z dne 21. 6. 2023) ter sodno prakso Upravnega sodišča RS, ki določa, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja postavljenega zahtevka, IP ugotavlja, da organ s seznamom, na način kot ga je opredelil prosilec v zahtevi z dne 2. 6. 2023, ne razpolaga v celoti, temveč zgolj v delu, ki se nanaša na seznam vseh veljavnih sistematiziranih delovnih mest pri organu, zato je odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Obenem IP dodaja, da nima razlogov za dvom, da organ razpolaga s seznamom, kot ga je opredelil prosilec, vendar ga ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Pri tem IP še pojasnjuje, da predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ ni preverjanje pravilnosti ravnanja organa z dokumentarnim gradivom ali poslovanja organa nasploh, temveč le preveritev, ali organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga in če da, ali glede dostopa do dokumentacije obstajajo zakonsko določene izjeme.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je IP izpodbijano odločbo organa delno odpravil, in organu naložil, da mora  prosilcu posredovati zahtevane dokumente, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka