prosilec - Premogovnik Velenje

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je zavezanec zavrnil dostop do pogodbe o dobavi premoga, za leta 2021 do vključno 2023. V pritožbenem postopku je IP sledil odločitvi zavezanca, da gre za pogodbo o dobavi premoga za proizvodnjo toplotne energije z aneksi, v kateri zavezanec nastopa kot prodajalec, kar je ključno, saj to pomeni, da gre za pogodbo, na podlagi katere zavezanec prejme oz. realizira prihodek in torej ne gre za izdatke zavezanca, zato zahtevanih informacij ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Gre za dokumente, ki so v zvezi z zavezančevim nastopanjem na trgu, torej v zvezi s poslovno dejavnostjo zavezanca prodaje premoga, kamor se določbe 4.a člena ZDIJZ ne raztezajo. Takšno je tudi stališče Ustavnega sodišča RS, v postopku za oceno ustavnosti z dne 12.1.2017, opr. št. U-I-52/16-17.  Glede na navedeno IP ni mogel slediti navedbam prosilke, da prodaja premoga predstavlja »razpolaganje«, kar tudi sodi v okvir informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, saj je prosilka omenjeno besedo vzela iz konteksta besedila zakonske določbe, ki se nanaša na »pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta« in se kot rečeno ne razteza na posle, ki za zavezanca predstavljajo prihodek pri opravljanju osnovne dejavnosti. Namen zakonodajalca je namreč bil, da se z vključitvijo poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v določbe ZDIJZ izvaja dodaten nadzor nad »porabo« sredstev (zato tudi določba v 4.a čl. govori o »izdatkih«), ne pa nad njihovimi prihodki. IP se je ob tem skliceval tudi na svojo prakso, in sicer na odločbo št. 0902-21/2014 z dne 7. 12. 2014 , v kateri je odločal o identičnem dejanskem stanju, zato ni imel utemeljenega razloga, da bi tokrat odločil drugače.
 

ODLOČBA:

Številka: 09021-5/2023/4

Datum: 22. 5. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 25. 4. 2023, (dalje prosilka), zoper zavrnilni odgovor oz. odločbo z dne 7. 4. 2023, brez št., Premogovnika Velenje, d.o.o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke se zavrne.

2.     Zahteva prosilke za povrnitev stroškov se zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 17. 3. 2023 pri zavezancu vložila zahtevo na podlagi ZDIJZ z dne 13. 3. 2023, in sicer je zahtevala, da ji zavezanec posreduje podatke oz. pogodbe o dobavi premoga, sklenjene med zavezancem in Termoelektrarno Šoštanj, d.o.o. (v nadaljevanju: TEŠ) za leta 2021 do vključno 2023.

Zavezanec je z dopisom oz. z odločbo z dne 7. 4. 2023 zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da informacija, ki je premet presoje, ni informacija javnega značaja na podlagi 4. a člena ZDIJZ. Zavezanec je poudaril, da spada med zavezance po ZDIJZ na podlagi 1. a člena, za katere so informacije javnega značaja opredeljene v 4.a členu ZDIJZ, kar je bistvenega pomena pri vprašanju, kaj v vsakem posameznem primeru predstavlja informacije javnega značaja. Po oceni zavezanca, že iz samega značaja informacije, ki je predmet zahteve (pogodba o prodaji premoga), jasno izhaja, da se ta po vsebini ne nanaša na področja iz 1. alineje prvega odstavka 4a. člena ZDIJZ. Namen določbe prvega odstavka 4a. člena ZDIJZ je namreč v tem, da se kot absolutno javne informacije določijo osnovni podatki pravnih poslov, opredeljenih v 1. alineji prvega odstavka 4a. člena ZDIJZ, z namenom krepitve preglednosti, odgovornosti upravljanja s sredstvi ter nadzora nad izdatki zavezancev. Obseg podatkov, ki jih morajo zavezani poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava razkriti v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 4a. člena ZDIJZ, pa določa prvi odstavek 6a. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru pa ne gre za izpolnjevanje tega namena vezanega na nadzor nad izdatki zavezanca, saj Premogovnik Velenje v okviru zaprošenih pogodb nastopa kot prodajalec premoga (blaga), podatki iz zahtevanih pogodb pa ne pomenijo podatkov o izdatkih za naročilo blaga ali storitev; nasprotno, Premogovnik Velenje na njihovi podlagi realizira prihodke, kar pa ni predmet nadzora po 4a. členu ZDIJZ. Zavezanec je nadalje še navedel, da se zahtevane informacije oz. pogodbe, nanašajo na pravne posle, ki so sklenjeni za opravljanje osnovne dejavnosti zavezanca (pridobivanje in prodaja premoga), kamor se določbe ZDIJZ ne raztezajo. Poleg tega pa se je zavezanec skliceval tudi na izjemo poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odst. 6. čl. ZDIJZ, da zahtevana informacija predstavlja poslovno skrivnost družbe, saj izpolnjuje vse pogoje, ki so opredeljeni v ZPosS. Pogodba vsebuje jasne določbe, da se pogodbene stranke zavezujejo, da bodo samo sklenitev pogodbe, vse podatke in informacije, ki izhajajo iz pogodbene dokumentacije in druge podatke in informacije, ki izvirajo iz pogodbenega razmerja oziroma so v zvezi s pogodbenim razmerjem, obravnavale kot poslovno skrivnost in da druga drugi odškodninsko odgovarjajo tako za premoženjsko kot nepremoženjsko škodo v primeru kršenja poslovne skrivnosti.

Prosilka je dne 3. 5. 2023 pri IP vložila pritožbo z dne 25. 4. 2023, v kateri je povzela svojo zahtevo ter odgovor zavezanca in navedla, da je v obravnavanem primeru sporna trditev in prepričanje zavezanca, da se zaprošene informacije v obliki posredovanja pogodbe o prodaji premoga družbi TEŠ po vsebini ne nanašajo na navedena področja iz prve alineje 1. odstavka 4a. člena ZDUZ zaradi tega, ker zaprošeni podatki ne pomenijo podatkov o izdatkih za naročilo blaga ali storitev, temveč, kot trdi zavezanec, na podlagi zaprošenih pogodb o prodaji premoga zavezanec realizira prihodke, kar pa po presoji zavezanca ni predmet nadzora po 4a. členu ZDIJZ. Prosilka temu nasprotuje. Navedla je, da zatrjevanje zavezanca ne vzdrži definicije absolutno javne informacije v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po 4a. členu ZDIJZ. Slednji jasno določa, da so informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava tudi informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanašajo ne samo na pridobivanje, temveč tudi razpolaganje, kar prodaja premoga zagotovo je. Zmotno pa po prepričanju prosilke zavezanec meni, da se namen krepitve preglednosti in odgovornosti upravljanja s sredstvi zagotavlja zgolj z dostopom do informacij, ki predstavljajo izdatke zavezancev po sklenjenih pogodbah. Da so informacije iz pogodbe o dobavi premoga informacije v smislu 4a. člena ZDIJZ, se je izreklo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. U 55/2018-22 z dne 7. 5. 2019. Prosilka se nadalje tudi ne strinja z zavezancem, da so izpolnjeni pogoji poslovne skrivnosti, saj je eden izmed pogojev, da gre za skrivnost, ki ni splošno znana in lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, ki ima tržno vrednost in je imetnik v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Dejstvo je, da je zavezanec kot prodajalec objavil podatke o ceni premoga v številnih letnih poročilih in je ta informacija prosto dostopna (tudi in predvsem na svetovnem spletu), zaradi česar ni izpolnjen že prvi pogoj definicije poslovne skrivnosti. Nadaljnji pogoj, da je neka informacija ali podatek lahko določen kot poslovna skrivnost, je potrebno, da ima takšna informacija tržno vrednost. Dejstvo je, da zavezanec  v odločbi posebej ne zatrjuje tržnega pomena zaprošene informacije. Čeravno se prosilka zaveda, da gre za ključen prihodek zavezanca, pa ne more mimo dejstva, da se pojem tržne vrednosti zaprošenih informacij povsem izvotli že zaradi tega, ker je zavezanec te informacije javno objavil v svojih letnih poročilih. Pogoj tržne vrednosti pa je potrebno razlagati predvsem v smislu varstva tržnih interesov družbe, torej interesov zavezanca, ki prima facie vplivajo na njegov položaj na trgu, pri čemer pa je dejstvo, da je največji kupec premoga ravno TEŠ. Glede na vse navedeno je prosilka mnenja, da v konkretnem primeru ne gre za podatke, ki bi uživali položaj poslovne skrivnosti, zaradi česar odločitev zavezanca ni utemeljena na zakonu. Prosilka je priglasila tudi stroške postopka.

IP je z dopisom z dne 10. 5. 2023, št. 09021-5/2023/2, pozval zavezanca, da se opredeli do pritožbenih navedb in pošlje dokumente, ki so predmet zahteve in se do njih opredeli.

Zavezanec je odgovoril z dopisom z dne 17. 5. 2023 in priložil zahtevane dokumente. V odgovoru je povzel celoten postopek z zahtevo in pritožbo ter navedel, da se prosilka v pritožbi ni opredelila do zelo pomembnega razloga za zavrnitev njene zahteve po posredovanju informacij javnega značaja. In sicer, da tako strokovna literatura kot novejša sodna praksa Upravnega sodišča RS jasno tolmačita določbe 4a. člena ZDIJZ na način, da informacije javnega značaja niso informacije iz pravnih poslov, ki predstavljajo osnovno dejavnost zavezanca. Namreč, vsak gospodarski subjekt svoje poslovanje razprši na dva osnovna dela: na poslovno dejavnost, ki jo opravlja na trgu »navzven« in na poslovanje za lastno interno obratovanje (podporne dejavnosti). Glede na navedeno namen ZDIJZ ni v nadzoru javnosti nad kakovostjo in rentabilnostjo poslovanja organa na trgu oziroma nadzoru uspešnosti zavezančevega nastopanja na prostem trgu, ampak je v nadzoru javnosti nad gospodarnostjo zavezančevega ravnanja pri poslovanju za »interne« potrebe. Zgolj jezikovna razlaga določbe 4.a člena ZDIJZ, ki ne ločuje med pravnimi posli nanašajočimi se na podporno dejavnost subjekta od pravnih poslov, ki se nanašajo na  osnovno dejavnost subjekta, ki jo izvaja na trgu, bi lahko pripeljala do pravnih posledic, ki so v nasprotju z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja. Zato so informacije javnega značaja le informacije iz pravnih poslov, ki so sklenjeni za namen internega obratovanja zavezanca, ne pa tudi informacije iz tistih pravnih poslov, ki so sklenjeni za opravljanje osnovne dejavnosti  zavezanca. Gre za posle, pri katerih vedno zavezanca bremeni nek denarni izdatek, ne pa za tiste posle, pri katerih on trži nek svoj proizvod ali storitev, za kar gre v obravnavanem primeru. Drugačna razlaga ZDIJZ bi po jasnem stališču sodne prakse pomenila prekomeren poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. Nenazadnje je to tudi stališče Ustavnega sodišča RS[1]. Nesporno je, da pridobivanje in prodaja premoga predstavlja osnovno dejavnost zavezanca, iz katere družba realizira veliko večino svojih prihodkov. Prosilka se glede zgoraj navedene ključne podlage za zavrnitev v svoji pritožbi ni opredelila niti z besedo, vsled česar se lahko upravičeno šteje, da prosilka argumentov za izpodbijanje gornje podlage nima, zaradi česar je njena pritožba neutemeljena. Zavezanec je v nadaljevanju odgovarjal še na navedbe iz pritožbe prosilke, katere šteje kot popolnoma neutemeljene.

Kot že navedeno v odločbi zavezanca z dne 7. 4. 2023, je namen razkrivanja podatkov iz 1. alineje prvega odstavka 4a. člena ZDIJZ v krepitvi preglednosti, odgovornosti upravljanja s sredstvi ter nadzora nad izdatki zavezancev. Obseg podatkov, ki jih morajo zavezani poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava razkriti v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 4a. člena ZDIJZ, pa določa prvi odstavek 6a. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru pa ne gre za izpolnjevanje tega namena, vezanega na nadzor nad izdatki zavezanca, saj zavezanec v okviru zaprošenih pogodb nastopa kot prodajalec premoga (blaga), podatki iz zahtevanih pogodb pa ne pomenijo podatkov o izdatkih za naročilo blaga ali storitev; nasprotno, zavezanec na njihovi podlagi realizira prihodke, kar pa ni predmet nadzora po 4a. členu ZDIJZ. Tako tudi sklicevanje prosilke na sodbo UPRS st. U 55/2018-22 ni ustrezno, saj se predmetna sodba nanaša na drugačno dejansko stanje, in sicer na situacijo, ko je zavezanec bil v vlogi kupca, torej je šlo za njegove izdatke. Nadalje prosilka trdi, da naj ne bi bili kumulativno izpolnjeni pogoji iz ZPosS, po katerih bi se zahtevana informacija lahko štela kot poslovna skrivnost. Pri tem izpostavlja, da ni izpolnjen pogoj, da gre za informacijo, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. To prosilka utemeljuje s trditvijo, da je zavezanec informacijo oz. podatke o ceni premoga objavil v številnih letnih poročilih in naj bi tako ta informacija bila prosto dostopna. Na tem mestu zavezanec izpostavlja dvoje, in sicer:

-       prosilka je s to navedbo jasno izkazala, da je edina informacija, ki jo dejansko zanima in katero zahteva, cena po kateri zavezanec prodaja premog TEŠ d.o.o. za proizvodnjo toplotne energije, zaradi česar je povsem nerazumna in nesorazmerna njena zahteva po vpogledu v celotno pogodbo o prodaji premoga in je potrebno takšno njeno zahtevo zavrniti;

-       v kolikor se je prosilka s ceno premoga že seznanila v letnih poročilih zavezanca, potem se postavlja   vprašanje, zakaj potem isto informacijo zahtevo še preko instituta posredovanja informacij po ZDIJZ. Glede informacij za katere prosilka trdi, da se je z njimi že seznanila in da so prosto dostopne, je potemtakem njena zahteva po posredovanju takih informacij seveda odvečna, nepotrebna in posledično neutemeljena. Nadalje, popolnoma jasno je, da se lahko družba kadarkoli odloči, da katere svoje informacije, ki predstavlja poslovno skrivnost, ne bo več obravnavala kot takšno in jo bo naredila dostopno javnosti  (v konkretnem primeru seveda ob upoštevanju soglasja pogodbenega partnerja). To pa seveda ne pomeni, da s tem prenehajo biti poslovna skrivnost tudi druge enakovrstne informacije, tj. če so javno objavljene prodajne cene premoga za pretekla leta, to ne pomeni, da prenehajo biti poslovna skrivnost tudi cene premoga, katere niso bile objavljene in s tem dostopne javnosti. Takšne informacije seveda še naprej ohranjajo svoj status poslovne skrivnosti, vse dokler ni ta oznaka umaknjena s strani družbe ali s sklepom, javno objavo ali na drug konkludenten način. Nenazadnje tudi Pravilnik o poslovni skrivnosti družbe PV v 6. točki drugega odstavka 4. člena navaja, da je letno poročilo družbe poslovna skrivnost, dokler ni javno objavljeno na AJPES. Kot je navedeno že v zavrnilni odločbi, je bila določitev poslovne skrivnosti jasno izražena v pisni obliki in tako na status poslovne skrivnosti informacije o prodajni ceni premoga za proizvodnjo toplotne energije ne morejo vplivati eventualne javne objave prejšnjih cen premoga. Nadalje sta izpolnjena tudi preostala dva zakonska pogoja po ZPosS, ki definirata poslovno skrivnost. Namreč dejstvo je, da te informacije niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Tega prosilka v svoji pritožbi niti ne prereka. Prosilka pa prereka izpolnitev tretjega pogoja, in sicer tržne vrednosti informacije o ceni premoga za proizvodnjo toplotne energije in pri tem navaja, da je največji kupec premoga družba TEŠ. Dejstvo, da je TEŠ pomemben partner oz. kupec premoga, ki ga pridobiva in prodaja zavezanec, je tukaj irelevantno. Cena, po kateri zavezanec prodaja premog, je v neposredni korelaciji z lastnimi proizvodnimi stroški, ki jih ima zavezanec, to pa je podatek, ki ima neko tržno vrednost. Lastni proizvodni stroški (in posledično prodajna cena) pa so v neposredni korelaciji z internim know how-om, metodami in procesi, ki jih zavezanec uporablja pri opravljanju svoje osnovne dejavnosti, ki absolutno imajo tržno vrednost, saj kot intelektualna lastnina predstavljajo premoženje družbe. Prosilka v svoji pritožbi tega sicer ne navaja eksplicitno (medtem ko v svoji zahtevi z dne 13. 3. 2023 pa temu je tako), vendar kljub temu zavezanec iz previdnosti navaja tudi, da v konkretnem primeru ne obstaja niti prevladujoč javni interes za razkritje informacije, ki je predmet presoje v konkretnem primeru. Kot izhaja iz dosedanje prakse IP[2], bi namreč za kaj takšnega bilo potrebno izkazati, da bi razkritje zahtevanih informacij pripomoglo k seznanitvi s pomembno družbeno temo (npr. vprašanje javnega zdravja, varnosti), ki je v javnem interesu širšega kroga Ijudi. Zgolj navajanje prosilke, da je javni interes izkazan s številom Ijudi oz. uporabnikov odjema toplotne energije, proizvedene iz premoga katerega pridobiva in prodaja PV, ne zadošča za sklep, da je delovanje družbe PV v tem delu (torej pridobivanju in prodaji premoga) v prevladujočem javnem interesu, kajti prodaja premoga ni javnopravno regulirana, ampak poteka po tržnih načelih. Iz citirane odločbe IP nadalje izhaja da pri presoji, »ali je izkazan javni Interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za razkritje konkretnih dokumentov oziroma delov dokumenta«. Torej, zgolj konkretni razlogi za konkreten primer so lahko podlogo za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se poseže v sicer varovane informacije. V obravnavanem primeru prosilka ni izkazala, da je delovanje PV kot zavezanca v tem delu v prevladujočem javnem interesu, saj prodaja premoga ni javnopravno regulirana ampak poteka po tržnih načelih. S tem zvezi prosilka nikakor ni izkazala, še manj pa konkretizirala, kako bi bilo razkritje prodajne cene premoga med PV in TEŠ kakorkoli v javnem interesu. »Zgolj konkretni razlogi za konkreten primer so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti«, teh pa prosilka v zvezi z zahtevano  informacijo ni izkazala. V predmetnem primeru torej nikakor ne gre za situacijo, ko »bi bile ogrožene take vrednote, kot so na primer življenje, zdravje ali varnost Ijudi ali če bi grozila neposredna škoda za premoženje večje vrednosti«, niti tega prosilka ne konkretizira. Glede na vse zgoraj navedeno zavezanec vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da IP pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor oz. odločbo zavezanca v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in s tem zavezanec po 1.a členu ZDIJZ, sporno pa je vprašanje, ali zahtevane informacije, pogodbe o dobavi premoga, sklenjene med zavezancem in TEŠ, za leta 2021 do vključno 2023, sodijo med informacije javnega značaja.  

V tej zvezi IP poudarja, kot pravilno zatrjuje tudi zavezanec, gre pri subjektih iz 1.a člena ZDIJZ za informacije javnega značaja le v tistem delu, ki ustrezajo opredelitvi iz 4.a člena ZDIJZ. Primarno je torej treba razjasniti vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo med navedene informacije, in sicer, ali gre za informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Oziroma, ali gre za informacije o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Z vpogledom v zahtevano informacijo IP ugotavlja, da gre za pogodbo o dobavi premoga za proizvodnjo toplotne energije z aneksi, v kateri zavezanec nastopa kot prodajalec, kar je ključno, saj to pomeni, da gre za pogodbo, na podlagi katere zavezanec prejme oz. realizira prihodek in torej ne gre za izdatke zavezanca, zato zahtevanih informacij ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, saj ne gre za sklenjen pravni posel, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, niti ne gre za izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Prav tako ne gre za informacije, ki bi se nanašale na vrsto zastopnika oziroma članstvo v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora in njihove prejemke. Gre za dokumente, ki so v zvezi z zavezančevim nastopanjem na trgu, torej v zvezi s poslovno dejavnostjo zavezanca prodaje premoga, kamor se določbe 4.a člena ZDIJZ ne raztezajo. Takšno je tudi stališče Ustavnega sodišča RS, ki je v postopku za oceno ustavnosti z dne 12.1.2017, opr. št. U-I-52/16-17 poudarilo, »da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalagata razkrivanje poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ne pa tistih pogodb, ki so jedro njegove dejavnosti, pri katerih zavezanec trži neko svojo storitev. Gre za posle, pri katerih vedno zavezanca bremeni neki denarni izdatek, in torej ne spadajo v samo bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti«. Glede na navedeno IP ne more slediti navedbam prosilke, da prodaja premoga predstavlja »razpolaganje«, kar tudi sodi v okvir informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, saj je prosilka omenjeno besedo vzela iz konteksta besedila zakonske določbe, ki se nanaša na »pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta« in se kot rečeno ne razteza na posle, ki za zavezanca predstavljajo prihodek pri opravljanju osnovne dejavnosti. Namen zakonodajalca je namreč bil, da se z vključitvijo poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v določbe ZDIJZ izvaja dodaten nadzor nad »porabo« sredstev (zato tudi določba v 4.a čl. govori o »izdatkih«), ne pa nad njihovimi prihodki. Prav tako je za relevantni primer neutemeljeno sklicevanje prosilke na sodbo Upravnega sodišča RS, št. IV U 55/2018-22 z dne 7. 5. 2019, saj, kot pravilno opozarja tudi zavezanec, gre za drugačno dejansko stanje, in sicer za situacijo, ko je zavezanec nastopal v vlogi kupca, torej je šlo za njegove izdatke, med tem ko zavezanec v obravnavanem primeru nastopa v vlogi prodajalca in so predmet presoje prihodki zavezanca. IP se ob tem sklicuje tudi na svojo prakso, in sicer na odločbo št. 0902-21/2014 z dne 7. 12. 2014[3], v kateri je IP že odločal o dostopu do cene premoga s strani zavezanca in je odločil, da »podatek o pogodbeni ceni premoga ne predstavlja informacije javnega značaja, ki bi jo bil zavezanec dolžan posredovati prosilcu. Zavezanec v tem pravnem poslu namreč nastopa kot prodajalec premoga (blaga), zato cena tega blaga zanj ne pomeni (njegovega) izdatka za naročilo blaga«, kot to velja tudi v obravnavanem primeru, zato IP nima utemeljenega razloga, da bi ob identičnem dejanskem stanju, tokrat odločil drugače.

Prosilka se je nadalje sklicevala tudi na javni interes. Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je v skladu z drugim odstavkom 4.a člena ZDIJZ test interesa javnosti vezan na predhodno ugotovitev, da gre za informacije, ki so nastale na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, kar pa v konkretnem primeru ni izpolnjeno, saj zahtevana pogodba o dobavi premoga za proizvodnjo toplotne energije z aneksi, ni nastala na podlagi pravnega posla, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, niti ni povezana z izdatkom zavezanca za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Glede na navedeno ni podlage za izvedbo testa interesa javnosti, zato se IP do navedb prosilke ni podrobneje opredeljeval.

Ker zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, IP dalje ni presojal, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa, saj bi IP slednje presojal zgolj v primeru, če bi ugotovil, da dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

Na podlagi 1. odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Ker se je konkretni pritožbeni postopek začel na zahtevo prosilke, pomeni, da prosilka sama nosi svoje stroške tega postopka. Skladno s povedanim je IP odločil, da se zahteva prosilke za povrnitev stroškov zavrne, kakor izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Odločba US RS št. U-l-52/16-17

[2] Odločba IP št. 09021- 1/2023/2 z dne 9.1.2023

[3] https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/605086b35a93d