prosilec - Občina Šmartno pri Litiji

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilka je na organ naslovila zahtevo za posredovanje morebitnega idejnega projekta oz. drugih podatkov (projektov, dokumentov), ki jih ima organ v zvezi z ureditvijo ceste mimo cerkve na Libergi. Zahtevi prosilke je organ delno ugodil in prosilki posredoval dokumente s katerimi tozadevno razpolaga, v preostalem delu pa je zahtevo prosilke zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilke, v času izdaje izpodbijane odločbe, ni razpolagal, zato je pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil. 

ODLOČBA:

Številka: 090-129/2021/13

Datum: 3. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 1. 4. 2021, zoper odločbo Občine Šmartno pri Litiji, Tomazinova ulica 2, 1275 Šmartno pri Litiji (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2021-5 z dne 17. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 1. 4. 2021, zoper odločbo Občine Šmartno pri Litiji št. 090-2/2021-5 z dne 17. 3. 2021, se zavrne.

2. Zahteva prosilke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 11. 12. 2020 na organ naslovila zahtevo za posredovanje morebitnega idejnega projekta oz. drugih podatkov (projektov, dokumentov), ki jih ima organ v zvezi z ureditvijo ceste mimo cerkve na Libergi do …, Šmartno pri Litiji.

Organ je o zahtevi prosilke, na podlagi poziva IP št. 0900-42/2021/2 z dne 17. 3. 2021 (molk organa), odločil z odločbo št. 090-2/2021/5 z dne 17. 3. 2021, s katero je zahtevi prosilke delno ugodil. V obrazložitvi je organ navedel, da je zahtevo prosilke prejel dne 1. 3. 2021, da pa iz zahteve prosilke izhaja, da je zahtevo naslovila na organ že dne 11. 12. 2020 ter urgenco dne 4. in 5. 2. 2021. Organ je pojasnil način dela v času epidemije in razloge za molk organa (okužbe s SARS-Cov-2 na organu, delo od doma) in navedel, da je prosilki dne 2. 3. 2021 poslal obvestilo, da je dokumentacija pripravljena na vpogled. Prosilka je dne 7. 3. 2021 odgovorila na poziv organa in navedla, da želi prejeti zahtevane dokumente v elektronski obliki, zato ji je organ dne 12. 3. 2021, po elektronski pošti, posredoval idejno zasnovo, ki obravnava izdelavo ograjnega zidu na pokopališču Liberga, kar je tudi vsa projektna dokumentacija, ki posredno vključuje cesto pri pokopališču na Libergi. Organ je navedel, da posamičnega projekta za cesto ni posredoval, saj takšen projekt kot dokončan uraden dokument pri organu ne obstaja, pri čemer je navedel, da tudi sicer razkrivanje idejnih izrisov ali določenih podatkov, ki niso uraden dokument, skladno s 1. odstavkom, 9. alineje, 6. člena ZDIJZ, pomeni razkritje podatkov, ki bi lahko povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine in se zato, kot tak šteje za izjemo od informacije javnega značaja. Prosilka je svojo zahtevo, kot utemeljeno oprla na izjavo, da ji je del projekta pokazala ena od svetnic Občinskega sveta organa, do česar pa se organ ne more opredeliti, saj te domnevne listine, na katero se prosilka sklicuje, ni prejel. Ker organ projekta za ureditev ceste mimo cerkve na Libergi nima, je zahtevo prosilke v tem delu zavrnil.

Dne 1. 4. 2021 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-2/2021-5 z dne 17. 3. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) iz vseh pritožbenih razlogov, torej zaradi napačne uporabe materialnega prava, absolutno bistvenih kršitev postopka in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Prosilka je navedla, da je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovila na organ dne 11. 12. 2020, kot to tudi izhaja iz poziva IP št. 0900-42/2021/2 z dne 17. 3. 2021 in ne 1. 3. 2021, kot navaja organ v izpodbijani odločbi. Odgovor organa je prejela šele po posredovanju IP, razloge za zavlačevanje postopka zaradi epidemije (okužbe s SARS-Cov-2 na organu, delo od doma), pa označila kot neresnične in neutemeljene. Prosilka se pritožuje tudi zoper že posredovane dokumente, in sicer: dva dokumenta z naslovom Ograjni zid Liberga, popis del ter projektantski predračun Ograjni zid Liberga. Navedla je, da iz posredovane dokumentacije nedvoumno izhaja, da gre za posredovanje elektronskih dokumentov in ne skeniranih dokumentov iz fizične oblike, v nobenem izmed dokumentov tudi ni prekritih osebnih podatkov, skladno z GDPR, kot to izhaja iz e-sporočila organa z dne 8. 3. 2021. Prosilka je navedla, da je navedba organa, da se prosilka z vpogledom ni strinjala, zavajajoča, saj iz odgovora prosilke z dne 4. 3. 2021 izhaja, da zaradi epidemije želi posredovanje zahtevanih dokumentov po elektronski pošti. Iz e-sporočila organa z dne 4. 3. 2021 izhaja, da je organ pridobil idejno zasnovo glede ureditve ceste Jelša JP …, ki predstavlja želeno načrtovanje. Nadalje iz e-sporočila organa z dne 8. 3. 2021 izhaja, da je bil organ najprej pripravljen v času uradnih ur omogočiti vpogled v navedeno projektno dokumentacijo: idejno zasnovo, katere del je pred leti videla s strani občinske svetnice organa, saj je organ izrecno navedel, da gre za dokumentacijo, ki ni vsa v fizični obliki. Po mnenju prosilke si je organ očitno premislil in ji posredoval dokumentacijo, za katero sploh ni zaprosila, ki je očitno vsa v elektronski obliki in pri kateri ni prekritih nikakršnih osebnih podatkov, kot je to navedeno v e-sporočilu z dne 8. 3. 2021. Na podlagi navedenega je sklicevanje na določbo 9. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, napačno, saj navedena izjema izrecno zahteva, da gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, torej morajo kumulativno biti izpolnjeni vsi navedeni pogoji, medtem ko organ niti ne zatrjuje, da gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, saj je idejni projekt (z želenim stanjem) bil očitno že dokončno izdelan in projektantu že tudi plačan, torej nikakor ne gre za podatek iz dokumenta, ki je še v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja pri organu. Prosilka je nadalje navedla, da je obrazložitev izpodbijane odločbe tudi v nasprotju sama s sabo, saj se v drugem odstavku obrazložitve organ sklicuje na izjemo od informacije javnega značaja (po 9. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ), v zadnjem odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe pa navaja, da je prosilki poslal vso dokumentacijo, ki jo poseduje ter da ji projekta za ureditev ceste pri pokopališču ni mogel poslati, saj z njim ne razpolaga. Prosilka je navedla, da je pred leti s strani občinske svetnice videla del projektne dokumentacije za ureditev navedenega dela ceste, za kar ima tudi pričo, zato je prepričana v obstoj navedene dokumentacije in v zvezi z navedenim dejstvom predlaga svoje zaslišanje in zaslišanje priče (očeta). V projektu, ki jima ga je pokazala občinska svetnica, je bil tloris ceste JP… ob nepremičnini parc. št. … k.o. Liberga, naris (med parcelo št. … k.o. Liberga in potjo je bil prikazan oporni zid, ki je označen rdeče na skici (v prilogi), v projekt je bila zajeta tudi parcela št. …, vse k.o. Liberga), vendar navedenih listin ne more posredovati, ker jih nikoli ni prejela. Obstoj navedenega projekta ji je potrdil tudi nekdanji podžupan organa in po telefonu tudi tajnik organa. S strani organa je prejela zgolj skici dveh prerezov, brez situacije, kakršnegakoli tlorisa, kljub temu, da je tloris iz projekta pred leti že videla. Posredovana dokumentacija se nanaša na oporni zid pri pokopališču in se v nobenem delu sploh ne nanaša na cesto. Iz popisa del izhaja, da je navedeni projekt že izveden, saj so v popis del vključena vhodna vrata pri mrliški vežici, ki že obstajajo. Iz popisa del nadalje izhajajo naslednja dela: izdelava peskolova na objektu vežica spodaj levo, dobava in montaža dvokrilnih vrat, kar se vse nanaša na objekt mrliške vežice na Libergi, ki nima nikakršne povezave z urejanjem ceste mimo pokopališča na Libergi JP …, saj objekt sploh ne meji na cesto. Prosilka je še navedla, da je organ v e-sporočilu z dne 4. 3. 2021, z naslovom problematika ceste Jelša JP …, izrecno navedel, da gre za idejno zasnovo, nato pa je posredoval zgolj dva popisa del in dva prečna prereza, kar nikakor ne predstavlja idejne zasnove oziroma situacije glede ureditve ceste. Na podlagi vsega navedenega predlaga, da IP pritožbi v celoti ugodi in izpodbijano odločbo odpravi in organu naloži plačilo priglašenih stroškov postopka. Prosilka tudi predlaga, da IP, v skladu z določbo 39. člena ZDIJZ, organ zaradi kršitev določb ZDIJZ ustrezno kaznuje za storjene prekrške in o nedopustnem ravnanju organa po potrebi obvesti tudi druge pristojne inšpekcije, saj organ evidentno krši načelo materialne resnice.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-2/2021-7 z dne 19. 4. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-2/2021-7 z dne 19. 4. 2021 je organ pojasnil, da vztraja pri odločitvi, saj z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Organ je navedel, da je prosilko večkrat obvestil, da bosta morala njena starša podati soglasje za izvedbo geodetske odmere, da bo občina sploh lahko pristopila k pripravi projekta. Brez sodelovanja njenih staršev organ ne more pristopiti k pripravi projekta, saj bi bilo le-to povsem nesmiselno in v nasprotju z načelom ekonomičnosti, saj ga brez soglasja njenih staršev končno ne bi mogla realizirati. Prosilka tega ne sprejema in vztraja, ker naj bi videla nekakšen dokument občinske svetnice. Svojo trditveno podlago postavlja na negotovem dejstvu, pri čemer dokumenta, ki naj bi ga videla, ni predložila in prav tako ni imenovala občinske svetnice. Organ je glede na to, da ni imel soglasja staršev prosilke za ureditev ceste, lahko zgolj pridobil projekt, ki zadeva urejanje opornega zidu, ki se neposredno dotika tudi ceste, saj se nahaja v večjem delu pod cesto. Ta projekt je bil prosilki že posredovan, s čimer pa se prosilka ne strinja. Organ je še navedel, da je neresnična navedba, da je direktor občinske uprave (tajnik) prosilki potrdil obstoj projekta. Na podlagi navedb prosilke je namreč le zatrjeval, da najverjetneje projekt obstaja, saj mora organ za vsa investicijska dela predvideti projekte. Vsebine projekta, o katerem je govorila prosilka, ni mogel poznati, saj do telefonskega razgovora z njo ni bil seznanjen. Organ je še pojasnil razloge za molk organa in problematiko v zvezi z odstopanjem zadeve.

IP je organ, z dopisom št. 090-129/2021/3 z dne 10. 5. 2021, pozval za dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 20. 5. 2021. V njem je organ pojasnil, da je preveril obstoj oziroma neobstoj zahtevane dokumentacije v dokumentarnem sistemu, pri čemer je opravil pregled spisa tudi v fizični obliki in še dodatno preveril morebitni obstoj zahtevane dokumentacije pri zaposlenih, ki so zadolženi za investicije. Organ je preveril  tudi, ali razpolaga z morebitni zapisniki, sklepi, predpogodbami ali katerimikoli drugimi dokumenti, kot je projektna dokumentacija, iz katerih bi izhajali načrti, idejna zasnova za projekt ureditev predmetne ceste, vendar z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Izdelana je bila le dokumentacija za obnovo opornega zidu »Izdelava ograjnega zidu na pokopališču Liberga (L=60m), IDZ, december 2017, na podlagi katere se je delno posegalo tudi v cesto. Odgovoru je organ priložil popis zadeve št. 351-12/2017, ki se nanaša na sanacijo opornega zidu na pokopališču Liberga in ponudbo izvajalca, iz katere izhaja, kaj je organ, kot naročnik, povpraševal in končno, kaj je sam izvajalec tudi izvedel. Glede navedb v elektronskem sporočilu z dne 8. 3. 2021, v katerem je organ navedel, da projektna dokumentacija ni vsa v elektronski obliki in da je pri določeni dokumentaciji, zaradi GDPR, potrebno zakriti posamezne osebne podatke, je organ pojasnil, da se navedena vsebina ni nanašala na predmetno zadevo, temveč na drugo zahtevo iste prosilke, zato je bilo pomotoma odgovorjeno skupaj, in ne sodi v ta postopek.

Z namenom, da se prosilka seznani z ugotovitvami IP v pritožbenem postopku, je IP dne 21. 5. 2021 z dopisom št. 090-129/2021/5, prosilki posredoval odgovor organa, popis zadeve št. 351-12/2017 in ponudbo izvajalca, iz katere izhaja, kaj je organ, kot naročnik, povpraševal in kaj je izvajalec tudi izvedel.

Na poziv IP je prosilka odgovorila dne 29. 5. 2021, po elektronski pošti, in navedla, da je IP organu omogočil še dodatna strokovna pojasnila, skupaj s podrobnimi navodili, kljub podanemu nedovoljenemu in obsežnemu odgovoru organa na pritožbo prosilke, kar vzbuja sum na nestrokovnost in pristranskost odločanja. Prosilka je navedla, da iz prejetih prilog jasno in nedvoumno izhaja, da je pritožba utemeljena. Prosilka je navedla, da iz popisa vsebine zadev št. 351-12/2017 izhaja, da je bilo izdelanih več skic in ne zgolj dve skici prečnega prereza, ki sta bili prosilki že posredovani. Iz popisa zadeve pod št. 2 izhaja, da organ razpolaga s skico območja posega, pri čemer navaja, da navedene skice ni prejela, saj je prejela zgolj skici-dva prečna prereza. Iz dokumenta pod št. 3 izhaja, da je bila izdelana celotna idejna zasnova 2017 in nikakor ne zgolj dve skici prečnega prereza. Prosilka zahteva, da IP pridobi s strani organa vse dokumente, kot izhajajo iz vsebine popisa zadeve 351-12/2017, zlasti projektantski predračun in račun, ki ga je PINO d.o.o. izdal organu za izdelavo celotne idejne zasnove. V zvezi s posredovano ponudbo PINO d.o.o. št. 28/2018 je prosilka navedla, da ji je organ posredoval le prečni prerez zidu, 3D zid s stebri ob vratih, opis del in projektantski predračun, pri čemer ugotavlja, da ji organ ni posredoval pregleda in izmere obstoječega stanja na terenu, gradbeni načrt, tlorisno situacijo opornega zidu, vrat in gradbeni načrt armiranja s specifikacijo armature, kot to vse izhaja iz ponudbe PINO d.o.o. št. 28/2018, zato zahteva, da IP pridobi tudi navedeno dokumentacijo, saj ji še ni bila posredovana, organ pa z navedenimi dokumenti vsekakor razpolaga, kar dokazuje tudi vsebina zadeve. Prosilka je v dokaz obstoja še dodatne zaprošene projektne dokumentacije, posredovala IP fotografijo dokumenta, iz katerega izhaja, da je projektant PINO d.o.o., za organ, izdelal tudi idejno zasnovo (IDZ) »Prilagoditev brežine pri cerkvi na Libergi, zaradi modernizacije ceste, januar 2018.« Iz popisa vsebine zadeve in pojasnila organa nedvoumno izhaja, da je bil izdelan projekt za modernizacijo ceste pri cerkvi na Libergi (IDZ) leta 2017, iz priložene fotografije dokumenta pa izhaja še dodatna projektna dokumentacija organa za modernizacijo ceste pri cerkvi na Libergi iz obdobja januar 2018. Navedeno projektno dokumentacijo organ iz neznanega razloga prikriva in kljub nespornim dokazom še vedno zatrjuje, da ne obstaja. V zvezi s pojasnilom organa glede elektronskega sporočila z dne 8. 3. 2021 je prosilka navedla, da gre za zavajanje organa, saj prosilka ni sočasno naslavljala na organ dveh zahtev, saj je bila zahteva v privatni zadevi podana dne 11. 12. 2020, zadeva, ki jo je vložila kot pooblaščena odvetnica, pa dne 16. 2. 2021, torej več kot dva meseca kasneje, pri čemer je še navedla, da organ v pojasnilu z dne 19. 4. 2021 ni podal nikakršnega odgovora na ugotovitev iz pritožbe, da gre za zavajanje. Prosilka je še navedla, da organ potvarja dejstva, zavaja in evidentno krši načelo materialne resnice, kar izhaja tudi iz objavljenega Letnega poročila, kjer izhaja, da pri organu za leto 2020 ni bilo vložene nobene zahteve po ZDIJZ, medtem ko je samo prosilka v letu 2020 vložila 2 zahtevi skladno z ZDIJZ.

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja, je IP, z elektronskim sporočilom št. 090-129/2021/11 z dne 2. 6. 2021, pozval organ, da se opredeli do posredovanega dokumenta, iz katerega izhaja, da je za organ, projektant PINO d.o.o., izdelal tudi IDZ »Prilagoditev brežine pri cerkvi na Libergi, zaradi modernizacije ceste, januar 2018« Odgovor organa je IP prejel dne 2. 6. 2021, v katerem je ponovno navedel, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Organ je pojasnil, da po ponovni preverbi pri zaposlenih ugotavlja, da nihče od zaposlenih ne razpolaga z dokumentom, ki ga je navaja prosilka, prav tako z njegovo vsebino niso seznanjeni. Z namen nadaljnje raziskave je organ kontaktiral tudi podjetje PINO d.o.o., kjer mu je direktor podjetja pojasnil, da so bile izvedene zgolj ideje in še to na PISO podloge, kar se lahko šteje zgolj za delovni osnutek oziroma za idejo in nikakor ne za projekt ali projektno dokumentacijo, ki bi jo naročil organ, zato slednji z njo ne razpolaga.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP najprej pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve z dne 11. 12. 2020 bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločitve, št. 090-2/2021-5 z dne 17. 3. 2021, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

Prosilka v pritožbi zahteve namreč ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilka se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 11. 12. 2020 ni zahtevala. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Glede na navedeno se IP ni opredelil do na novo zahtevanih dokumentov, v odgovoru prosilke z dne 29. 5. 2021, saj navedeno ni bilo predmet odločanja v postopku izdaje izpodbijane odločbe, posledično pa ne more biti predmet pritožbe v tem postopku. Ob navedenem IP tudi pojasnjuje, da se v tem pritožbenem postopku ni opredelil do predhodnih pisanj organa, saj za ta postopek niso relevantna, prav tako se IP ni opredelil do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na pritožbeni postopek zoper molk organa, saj je bil slednji zaključen z izdajo izpodbijane odločbe.

Iz pritožbe prosilke z dne 1. 4. 2021 izhaja, da se prosilka pritožuje zoper odločbo št. 090-2/2021-5 z dne 17. 3. 2021 v celoti in zoper že posredovane dokumente, ker ti niso informacija, ki jo je zahtevala v zahtevi z dne 11. 12. 2020, torej gre tudi za pritožbo v smislu 25. člena ZDIJZ.

Predmet tega pritožbenega postoka je torej vprašanje, ali organ razpolaga z idejnim projektom oz. drugimi podatki (projekti, dokumenti), ki jih ima v zvezi z ureditvijo ceste mimo cerkve na Libergi do naslova …, Šmartno pri Litiji.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 19. 4. 2021, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti ni razpolagal. Organ je IP priložil popis vsebine zadeve št. 351-12/2017, ki se nanaša na sanacijo opornega zidu na pokopališču Liberga, iz katerega je prosilki tudi že posredoval določeno dokumentacijo, za katero je ocenil, da se neposredno dotika tudi ceste, saj se nahaja v večjem delu pod cesto, in sicer Idejno zasnovo za izdelavo ograjnega zidu (3. točka popisa vsebine zadeve št. 351-12/2017), kar je prosilka prejela kot popis del ter projektantski predračun Ograjni zid Liberga, čemur pa je prosilka nasprotovala in je izrecno navedla, da ne predstavlja zahtevane informacije, saj se dokumentacija, ki se nanaša na oporni zid pri pokopališču, v nobenem delu ne nanaša na cesto. Prosilka je tudi navedla, da navedeni oporni zid dejansko sploh ne meji na cesto, zato že posredovana dokumentacija ne predstavlja zahtevane dokumentacije, posledično tudi IP ni odločal o dokumentaciji, ki se nanaša na oporni zid na pokopališču Liberga. Organ je preveril obstoj zahtevanih dokumentov tudi na način, da je opravil pregled spisa v fizični obliki in še dodatno preveril morebitni obstoj zahtevane dokumentacije pri zaposlenih, ki so zadolženi za investicije, prav tako je organ preveril, ali razpolaga z morebitni zapisniki, sklepi, predpogodbami ali katerimikoli drugimi dokumenti, iz katerih bi izhajali načrti, idejna zasnova, projekt za ureditev predmetne ceste. Iz navedenega izhaja, da organ zahteve ni zavrnil zgolj pavšalno, brez opravljenega pregleda dokumentacije, temveč kaže na pripravljenost organa sodelovati s prosilko.

Prosilka je v pritožbi ob tem navedla, da bi organ z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati, saj je zahtevane dokumente že videla ter v zvezi s tem predlagala zaslišanje prič, sebe in svojega očeta. IP dokaznemu predlogu za zaslišanje prič ni sledil in ga zavrača, iz razloga, ker tudi z njegovo izvedbo ne bi mogli ugotoviti drugačnega dejanskega stanja v zvezi z vprašanjem, ali organ dejansko razpolaga  z zahtevanimi dokumenti. Niti dejstvo, da je prosilka zahtevane dokumente domnevno že videla pri tretji osebi (ne pri organu!) niti dejstvo, da je prepričana, da bi morali obstajati, namreč ne more (tudi z zaslišanjem prosilke in njenega očeta) voditi k drugačni ugotovitvi dejanskega stanja, to pa je, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko ne razpolaga. Prosilka ob tem ni navedla nobenih konkretnih okoliščin, da bi z zahtevanimi dokumenti razpolagal organ (npr. da je dokumente videla pri organu), njeno navajanje, da je to potrdil tajnik občine, pa je organ zavrnil. Ker tudi iz popisa zadeve, ki se pri organu vodi v zvezi z zahtevano dokumentacijo, nedvomno izhaja, da organ drugih dokumentov nima, IP ni mogel sprejeti drugačne odločitve, kot da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo.

Ob tem IP še pojasnjuje, da je v postopku po ZDIJZ pristojen presojati le, ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga organ, v zvezi s katerim teče pritožbeni postopek, ne pa npr. tretje osebe (npr. občinska svetnica ali podjetje PINO d.o.o., kot npr. zatrjuje prosilka). IP namreč tretjim osebam posredovanja dokumentov ne more naložiti, niti ne more organu naložiti, naj dokumente za potrebe prosilke pridobi od njih. Posledično vprašanje, ali je prosilka zahtevane dokumente videla pri tretjih osebah in ali te morebiti razpolagajo z njimi, za odločitev v tem postopku ni relevantno in nanj ne more vplivati.

Prosilka je sicer v odgovoru na pozivu št. 090-129/2021/5 z dne 29. 5. 2021 v dokaz obstoja zaprošene dokumentacije posredovala fotografijo dokumenta, iz katere izhaja, da je za organ projektant PINO d.o.o. izdelal IDZ »Prilagoditev brežine pri cerkvi na Libergi, zaradi modernizacije ceste, januar 2018«, s katerim pa organ ne razpolaga, zato ga prosilki tudi ni mogel posredovati, posledično ta tudi ne izhaja iz popisa vsebine zadeve št. 351-12/2017. Z namenom razjasnitve dejanskega stanja, je organ, v zvezi z navedenim dokumentom, opravil poizvedbo tudi pri projektantu PINO d.o.o, pri čemer mu je slednji pojasnil, da so bile izvedene zgolj ideje in še to na PISO podloge, kar se lahko šteje zgolj za delovni osnutek oziroma za idejo in nikakor ne za projekt ali projektno dokumentacijo, ki bi jo naročil organ. Ker organ z IDZ »Prilagoditev brežine pri cerkvi na Libergi, zaradi modernizacije ceste, januar 2018« ne razpolaga, je prosilki tudi ne more posredovati.

Ob tem IP opozarja, da so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, pridobiti dokumentov od drugih organov, pripraviti odgovora, pojasnila, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. V pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja IP tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilka. V postopku dostopa do informacij javnega značaja tudi ni mogoče ugotavljati, ali je evidentirana vsebina dokumentacije pravilna in, ali ta odraža pravilno poimenovanje dokumentov, temveč je bistveno, kaj se v določenem trenutku dejansko nahaja pri organu. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. Glede na navedeno IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilki (2. odstavek 10. člena ZInfP). Navedbe organa so namreč, po mnenju IP, vsebinsko konsistentne. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilki ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilke v zavrniti.

Ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga IP pritrjuje prosilki, da je sklicevanje organa na izjemo 9. točke 6. člena ZDIJZ neutemeljeno, saj pri zahtevanih informacijah niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, zato navedena izjema tudi ne more biti podana.

Glede navedb prosilke, da je IP organu omogočil še dodatna strokovna pojasnila, skupaj s podrobnimi navodili, kljub podanemu nedovoljenemu in obsežnemu odgovoru organa na pritožbo prosilke, kar vzbuja sum na nestrokovnost in pristranskost odločanja, IP pojasnjuje, da mora ob reševanju pritožbe organ prve stopnje, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP, pritožbi priložiti vse dokumente, ki se tičejo zadeve, oziroma mora, v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZInfP, odgovorna oseba prvostopenjskega organa IP na njegovo zahtevo posredovati dokumente, zadeve, dosjeje, register, evidence ali dokumentarno gradivo, ki jih je zahteval prosilec. Pri tem IP opozarja tudi na prvi odstavek 8. člen ZUP, ki določa, da je v postopku treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, kar je IP v konkretnem postopku na podlagi poziva št. 090-129/2021/36 z dne 10. 5. 2021 tudi storil.

IP ob tem še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilke ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Glede zatrjevanih postopkovnih kršitev, ki jih očita prosilka organu, ker organ odločbe ni izdal v zakonskem roku, IP ugotavlja, da je organ s tem sicer kršil zakon, s čimer so bile v postopku pomanjkljivosti, ki pa niso bile bistvene. IP ugotavlja, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi (sklicevanje organa tudi na izjemo 9. točke 6. člena ZDIJZ), zato je IP pritožbo prosilke, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP je glede priglašenih stroškov prosilke v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Obravnavani pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na zahtevo prosilke, torej je slednja dolžna svoje stroške kriti sama, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka