prosilec - Ministrstvo za zdravje RS
+ -Številka: 090-545/2025
Kategorije: Ali dokument obstaja, Ali gre za inf. javnega značaja
Številka: 090-545/2025/14
Datum: 19. 2. 2026
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec) z dne 4. 11. 2025, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-108/2025-2711-5 z dne 3. 11. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilca z dne 4. 11. 2025 zoper odločbo Ministrstva za zdravje, št. 090-108/2025-2711-5 z dne 3. 11. 2025, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
(1) Prosilec je dne 26. 10. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer: »V začetku septembra 2024 ste s strani Zdravniške zbornice Slovenije prejeli dopis »Predlog za izvedbo nadzora nad izvajanjem patronažne službe v ZD Radlje«, po mojem obvestilu, za izvedbo upravnega nadzora. Po e-pošti bi želel pridobiti poročilo omenjenega nadzora ali odločbo, s katero je bilo odločeno, kaj se bo s predlogom za nadzor zgodilo.«
(2) Organ je z dopisom, št. 090-108/2025-2711-2 z dne 28. 10. 2025 zahtevo prosilca odstopil v reševanje Zdravstvenemu domu Radlje ob Dravi. V dopisu je organ navedel, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, ter da je pristojni organ nad delom patronažne službe poslovodstvo javnega zavoda (zdravstveni dom).
(3) Prosilec je dne 2. 11. 2025 v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZDIJZ vložil pritožbo, ker je menil, da informacija javnega značaja, ki jo je prejel, ni informacija, ki jo je zahteval.
(4) Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-108/2025-2711-5 z dne 3. 11. 2025 iz razloga, ker ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bile razvidne zahtevane informacije. Organi je navedel, da za potrebe tega postopka ni dolžno ustvarjati novih dokumentov, s katerimi bi odgovorilo na vprašanja, ki jih prosilec navaja v zahtevi in pritožbi na podlagi ZDIJZ. Nadalje je organ navedel, da ni dolžan pojasnjevati svojih odločitev glede morebitne uvedbe ali ne uvedbe posamezne vrste nadzora, niti utemeljevati razlogov, zakaj se na posamezne predloge ni dolžno odzivati, in ker tudi sicer z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca ne razpolaga, jih tudi ne more posredovati prosilcu. Na podlagi navedenega je organ ob upoštevanju 4. člena ZDIJZ ter dejstva, da pogoji za obstoj in posredovanje informacije javnega značaja niso izpolnjeni, zahtevo prosilca zavrnil.
(5) Organ je dne 4. 11. 2025 zoper odločbo št. 090-108/2025-2711-5 z dne 3. 11. 2025 prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da je obrazložitev v izpodbijani odločbi, netočna, želi, da jo organ popravi, saj ministrstvo navaja: »Ker ministrstvo oziroma z njegove strani pooblaščeni organi, pristojni za opravljanje nadzornih dejanj nad domnevno storjenimi nepravilnosti v zvezi z organizacijo ali strokovnostjo delovnega procesa pri izvajalcih zdravstvenih dejavnostih, kot sicer urejajo to področje veljavni predpisi s področja opravljanja zdravstvene dejavnosti in zagotavljanja kakovosti v zdravstvu, v postopku po ZDIJZ niso dolžni pojasnjevati svojih odločitev glede morebitne uvedbe ali ne uvedbe posamezne vrste nadzora, niti utemeljevati razlogov, zakaj se na posamezne predloge ni dolžno odzivati, in ker tudi sicer z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca ne razpolaga, jih tudi ne more posredovati prosilcu, zato je organ, ob upoštevanju 4. člena ZDIJZ ter dejstva, da pogoji za obstoj in posredovanje informacij javnega značaja niso izpolnjeni, zahtevo prosilca zavrnil.« Nadalje se prosilec pritožuje zaradi napačne uporabe pravne podlage. Prosilec meni, da je namen ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Za uresničitev namena tega zakona si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Prosilec navaja, da je bila njegova zahteva, ali poročilo o končanem upravnem nadzoru na predlog ZZS, ali drug ustrezen dokument, iz katerega je razvidno, kaj se je s predlogom za upravni nadzor zgodilo. Prosilec meni, da sta v skladu s Pravilnikom o upravnem nadzoru v zdravstvu, ki podrobneje določa postopek in način izvajanja upravnega nadzora, možna v zdravstvu glede izrednega nadzora dva izhoda, v obeh primerih gre za pisna izdelka, bodisi v obliki sklepa o začetku izrednega nadzora ali pa dopis, s katerim se predlagatelja obvesti, da izredni nadzor ni utemeljen. Prosilec nadalje navaja, da bi organ v skladu z določilom 10. člena Pravilnika o upravnem nadzoru v zdravstvu moral na spletni strani urada o zaključku nadzora objaviti kratek povzetek poročila in morebiten odrejen ukrep, po izdaji odločbe, kar pa ni razvidno iz spletne strani organa.
(6) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca z dopisom, št. 090-108/2025-2711-8 z dne 11. 11. 2025 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi odstopil v reševanje IP. IP je pritožbo zaradi neznane napake v sistemu organa prejel 3. 12. 2025.
(7) Prosilec je dne 12. 12. 2025 IP seznanil, da je v ločenem pritožbenem postopku zoper domnevno nespoštovanje Pravilnika o upravnem nadzoru prejel dokument Ministrstva za zdravje, Direktorata za zdravstveno varstvo, prejel dopis št. 060-11/2024-2711-4 z dne 14. 11. 2025, z naslovom »Prošnja za pojasnila o stanju postopka upravnega nadzora v okviru predloga za izvedbo nadzora nad izvajanjem patronažne službe v ZD Radlje ob Dravi – odgovor«, naslovljen na Zdravniško zbornico Slovenije. Dokument je prosilec posredoval IP v seznanitev.
(8) IP je zaradi razjasnitve dejanskega stanja, s pozivi, št. 090-545/2025/3 z dne 6. 1. 2026, št. 090-545/2025/8 z dne 29. 1. 2026 in št., 090-545/2025/11 z dne 12. 2. 2026, na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP, ob upoštevanju drugega odstavka 245. člena ZUP, organ pozval na podajo pojasnil in posredovanje dodatne dokumentacije. Organ je IP odgovoril z dopisi, št., 090-108/2025-2711-15 z dne 12. 1. 2026, št. 090-108/2025-2711-19 z dne 11. 2. 2026 in z elektronskim sporočilom z dne 19. 2. 2026.
Pritožba ni utemeljena.
(9) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(10) Prosilec v celoti izpodbija odločbo št. 090-108/2025-2711-5 z dne 3. 11. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je organ ob upoštevanju 4. člena ZDIJZ ter dejstva, da pogoji za obstoj in posredovanje informacij javnega značaja niso bili izpolnjeni, zahtevo prosilca zavrnil, z utemeljitvijo, da z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, ne razpolaga, poleg tega v skladu z ZDIJZ organ prosilcu ni dolžan pojasnjevati svojih odločitev glede morebitne uvedbe ali ne uvedbe posamezne vrste nadzora, niti utemeljevati razlogov, zakaj se na posamezne predloge ni dolžan odzivati.
(11) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ utemeljeno zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov z utemeljitvami, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja – organ z relevantnimi dokumenti ne razpolaga. Upoštevaje navedeni obseg zahteve prosilca se tako tudi presoja IP osredotoča samo na te podatke, ki ustrezajo kriterijem prosilca. Organi prve stopnje in tudi IP so namreč dolžni odločati v okviru zahteve posameznega prosilca, kot to izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije.[1]
Meje pritožbenega preizkusa (časovna relevantnost)
(12) IP kot pritožbeni organ najprej ugotavlja, da mora v pritožbenem postopku presojati zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe glede na dejansko stanje v času njene izdaje.[2] To pomeni, da je bistveno vprašanje, ali je organ v trenutku izdaje prvostopenjske odločbe razpolagal z zahtevanim dokumentom, ne pa, ali dokument obstaja kasneje. Če dokument v času odločanja na prvi stopnji ni obstajal, organ z njim objektivno ni mogel razpolagati, zato ni šlo za informacijo javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Tak dokument ni mogel biti predmet presoje v prvostopenjskem postopku, saj v relevantnem času še ni obstajal. ZDIJZ organu ne nalaga dolžnosti ustvarjanja dokumentov, temveč zgolj omogoča dostop do že obstoječih dokumentov. Pritožbeni postopek po ZDIJZ ni namenjen temu, da bi IP odločal o novih dejstvih ali dokumentih, ki so nastali po izdaji izpodbijane odločbe. Če bi IP v pritožbenem postopku naložil posredovanje dokumenta, ki je nastal kasneje, bi s tem:
- presegel meje pritožbenega preizkusa,
- posegel v načelo dvoinstančnosti,
- odločal o zahtevi, o kateri prvostopenjski organ sploh še ni odločal.
Informacija javnega značaja
(13) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(14) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca.
(15) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa (glede uvedbe ali ne uvedbe izrednega nadzora) ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.
Organ mora z dokumentom razpolagati
(16) Organ je z dopisom, št. 090-108/2025-2711-15 z dne 12. 1. 2026 IP pojasnil, da je v konkretnem primeru ministrstvo prejelo predlog za izvedbo nadzora, za katerega v času veljave Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) in pa Pravilnika o upravnem nadzoru v zdravstvu (Uradni list RS, št. 39/18, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju pravilnik) ni bilo pristojno, ker pa iz vsebinskega opisa dogodka ni zaznalo elementov, ki bi kazali na izvedbo katerega koli nadzora, za katerega je pristojen Urad za nadzor kakovosti v zdravstvu (UNKIZ), prijave tudi ni odstopilo v njegovo pristojno reševanje. Nadalje je organ še pojasnil, da organ, pristojen za izvedbo nadzora, običajno sprejme Sklep o začetku izrednega nadzora (le v primeru izrednega nadzora). Organ, pristojen za nadzor, lahko predlog uvrsti v letni redni nadzor. IP je ugotovil, da pravilnik v četrtem odstavku 5. člena določa, da če se na podlagi podatkov iz predloga, pojasnil iz prejšnjega odstavka ali drugih okoliščin ugotovi, da je predlog utemeljen, direktor urada izda sklep o začetku izrednega nadzora. Če predlog za izredni nadzor ni utemeljen, se predlagatelja o tem obvesti z dopisom.
(17) Organ je z dopisom št. 090-108/2025-2711-15 z dne 12. 1. 2026 IP poslal popise spisov klasifikacijskih številk 090-108/2025-2711 (naslov zadeve: Informacije javnega značaja – Poročilo o izvedbi nadzora nad izvajanjem patronažne službe v ZD Radlje) in 060-11/2024-2711 (naslov zadeve: Predlog za izvedbo nadzora nad izvajanjem patronažne službe v ZD Radlje 014-61/2024-1), ki jih vodi v sistemu KRPAN, v povezavi s prosilcem, v katere je IP vpogledal. Glede zadeve, št. 060-11/2024-2711 je IP ugotovil, da ima organ zavedena 2 dokumenta, ki sta nastala do izdaje odločbe organa prve stopnje, ter glede zadeve, št. 090-108/2025-2711 ugotovil, da ima organ zavedenih 6 dokumentov, ki so nastali do izdaje odločbe organa prve stopnje.
(18) IP je ugotovil, da nobeden izmed v prejšnjem odstavku navedenih dokumentov, ki so pri organu obstajali v času odločanja prvostopenjskega organa, ni dokument, ki ga je prosilec zahteval in iz katerega bi izhajalo »poročilo omenjenega nadzora ali odločbo, s katero je bilo odločeno, kaj se bo s predlogom za nadzor zgodilo«. Slednje potrjuje tudi dejstvo, da je organ postopek zaključil šele po izdaji izpodbijane odločbe, z dokumentom, št. 060-11/2024-2711-4 z dne 14. 11. 2025, z naslovom »Prošnja za pojasnila o stanju postopka upravnega nadzora v okviru predloga za izvedbo nadzora nad izvajanjem patronažne službe v ZD Radlje ob Dravi – odgovor«, naslovljenega na Zdravniško zbornico Slovenije. Iz slednjega dopisa namreč med drugim izhaja: »Na podlagi navedenega vas v skladu s četrtim odstavkom 5. člena Pravilnika o upravnem nadzoru v zdravstvu in 49. člena Novele ZZDej (Uradni list RS št. 32/2025), ki po novem določa pristojnost opravljanja upravnih nadzorov ministrstvu ali javni agenciji, pristojni za kakovost v zdravstvu obveščamo, da predlog za izredni upravni nadzor v obravnavani zadevi ni bil upoštevan.« IP je ugotovil, da ima slednji dopis kasnejši datum, kot je datum izpodbijane odločbe, kar je potrdil tudi organ v dopisu, št. 090-108/2025-2711-15 z dne 12. 1. 2026. S predmetnim dopisom prosilec že razpolaga, saj ga je v vednost IP poslal sam prosilec dne 12. 12. 2025.
Glede obrazložitve odločbe
(19) IP glede navedbe prosilca, da je izpodbijana odločba v obrazložitvi netočna in njegovi želji, da se jo popravi, IP pojasnjuje, da zgolj dispozitiv (izrek) odločbe postanem dokončen in pravnomočen ter izvršljiv. Z obrazložitvijo se utemeljuje dispozitiv odločbe[3]. Pritožba prosilca je tako v tem delu neutemeljena. Glede navedbe organa v izpodbijani odločbi, da v postopku po ZDIJZ ni dolžan pojasnjevati svojih odločitev glede morebitne uvedbe ali ne uvedbe posamezne vrste nadzora, ki jo prereka prosilec, IP pojasnjuje, da, kot je že bilo pojasnjeno pod točkama (14) in (15) te odločbe, IP nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.
Pravovarstveni interes
(20) IP glede dokumenta, št. 060-11/2024-2711-4 z dne 14. 11. 2025 pojasnjuje, da ta ni bil predmet presoje IP, saj je nastal po datumu izdaje izpodbijane odločbe. Sicer IP pojasnjuje, da je že večkrat zavzel stališče, da tudi, če bi prosilec v novem postopku po ZDIJZ zahteval predmetni dokument, nima več pravovarstvenega interesa, saj z zahtevanimi informacijami dejansko že razpolaga, ker v takšnem primeru v pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Pri tem ni pomembno, na kakšni pravni podlagi je prosilec navedene dokumente prejel. Namen postopka po ZDIJZ je namreč dostop oziroma seznanitev prosilca z dokumenti, ki jih zahteva.[4]
Sklepno
(21) IP je ugotovil, da je organ v času odločanja na prvi stopnji pravilno ugotovil, da zahtevani dokument ne obstaja, zato niso izpolnjeni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP treba zavrniti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(22) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(23) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.
Postopek vodila :
Saša Fidler Duronjič, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
[1] Npr. sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 (točka 19) in št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015.
[2] Slednje stališče je IP že zavzel v dosedanji bogati praksi, npr. v odločbi, št. 090-145/2014/4 z dne 31. 7. 2014, št. 090-154/2025 z dne 3. 6. 2025 in št. 090-400/2025 z dne 15. 1. 2026.
[3] Tako E. Kerševan, V. Androjna, v: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2. Spremenjena in dopolnjena izdaja, GV založba, Ljubljana 2018, str. 329 in str. 333.
[4] Tako IP v odločbi, št. 090-299/2024 z dne 17.09.2024 št. 090-412/2025 z dne 9.10.2025, št. 090-300/2025 z dne 3. 10. 2025, itd.