prosilec - UKC Ljubljana

POVZETEK:

Prosilec je zahteval posredovanje več sklopov različne dokumentacije. Organ mu je posredoval zahtevana računa, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da prosilec že razpolaga z zahtevano dokumentacijo in zato nima več pravovarstvenega interesa, da jo znova pridobi. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga še z enim računom, ki je predmet zahteve, in organu naložil, da ga prosilcu posreduje, saj ne vsebuje izjem od prostega dostopa, poleg tega pa vsebuje podatke o porabi javnih sredstev, ki so absolutno javni. V preostalem delu je IP zavrnil pritožbo, ker je prosilec del dokumentacije res že prejel, z delom zahtevane dokumentacije pa organ sploh ne razpolaga. Organ na podlagi ZDIJZ ni dolžan pridobiti te dokumentacije od drugega organa, bi pa moral zahtevo v tem delu zavrniti iz razloga neobstoja zahtevane informacije javnega značaja. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-299/2024/8

Datum: 17. 9. 2024

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega in tretjega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 23. 7. 2024, zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1525 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0045-0045/2024 z dne 18. 7. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 23. 7. 2024 se delno ugodi in se odločba Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, št. 0045-0045/2024 z dne 18. 7. 2024, delno odpravi v zavrnilnem delu 2. točke izreka ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati račun družbe Žleb gradnje d.o.o. št. 035/2021 z dne 31. 3. 2021.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, št. 0045-0045/2024 z dne 18. 7. 2024, zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

O zahtevi in izpodbijani odločbi

(1)           Organ je 22. 6. 2024 prejel zahtevo prosilca za dostop do naslednjih dokumentov:

1. računa d.o.o. Žleb za …;

2. računa gradbenega podjetja Mele za …;

3. račune kazni (izdane, neplačane in plačane) in sklepe (neplačane) inšpekcijskega postopka 06122-66/2020;

4. dokumenta 25 inšpekcijskega postopka 06122-66/2020 z dne 17. 7. 2020;

5. dokumenta 26 inšpekcijskega postopka 06122-66/2020 z dne 13. 8. 2020;

6. dokumenta 43 inšpekcijskega postopka 06122-66/2020 z dne 15. 2. 2021;

7. dokumenta 47 inšpekcijskega postopka 06122-66/2020 z dne 3. 3. 2021;

8. dokumenta 80 inšpekcijskega postopka 06122-66/2020 z dne 19.10. 2021;

9. dokumenta 103 inšpekcijskega postopka 06122-66/2020 z dne 5. 4. 2022;

10. dokumenta 107 inšpekcijskega postopka 06122-66/2020 z dne 7. 4. 2022;

11. zapisnike vseh sej sveta zavoda organa od oktobra 2021 do vključno maja 2022, ko je prosilec opozoril na nepravilnosti odgovornih v zadevi.

(2)           Organ je z odločbo št. 0045-0045/2024 z dne 18. 7. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) delno ugodil 1. in 2. točki zahteve prosilca (2. točka izreka izpodbijane odločbe), v preostalem delu pa jo je zavrnil (1. točka izreka izpodbijane odločbe). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je povzel zahtevo prosilca. Navedel je, da je pogledal račun št. 61/21, ki je bil izdan 9. 12. 2021, ki ga je izdal Gradbeni Biro Mele – Janko Mele s.p.. Organ je vpogledal tudi račun družbe Žleb gradnje d.o.o., št. 078/2022. Organ je sklenil, da se pritožniku oba računa posredujeta. Glede preostalega dela zahteve je organ ugotovil, da je bil prosilec solastnik stavbe na … v tistem obdobju, na katerega se posredovanje inšpekcijskih zahtevkov nanaša. Z dokumenti, navedenimi v točkah od 4. do 10. točke zahteve, prosilec že razpolaga, glede teh dokumentov nima več pravovarstvenega interesa. Organ je povzel stališče, ki ga je IP zavzel v podobnih zadevah, navedel številke odločb IP in povzel tudi stališče, ki ga je zavzelo Upravno sodišče RS v sklepu št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011. Organ je pojasnil, da je prosilec solastnik stavbe na …, kar pomeni, da je bil po uradni dolžnosti vabljen kot stranka v predmetnih inšpekcijskih nadzorih in ima vse navedene dokumente, zato nima pravnega interesa, da jih pridobi. Prosilec je nadalje zahteval še zapisnike vseh sej sveta zavoda orgna od oktobra 2021 do vključno maja 2022. Organ je ugotovil, da je prosilec prejel vse zapisnike sveta zavoda organa od oktobra 2021 do vključno maja 2022, dne 24. 6. 2022 z elektronsko pošto, ki mu je bila posredovana iz maila uslužbenke organa. V tem delu prosilec nima več pravovarstvenega interesa, saj je dokumente že prejel. Glede navedb prosilca, ki se ne nanašajo na posredovanje informacij javnega značaja, se organ v tem postopku ne more opredeljevati. Na koncu je organ pojasnil pojem informacija javnega značaja in zaključil, da so organi dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

(3)           Prosilec je dne 23. 7. 2024 zoper odločbo organa št. 0045-0045/2024 z dne 18. 7. 2024 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da ima kot solastnik stavbe na … in zaradi pravnega interesa pravico dostopa do vseh zahtevanih dokumentov. Organ je ugotovil, da z dokumenti, navedenimi v točkah od 4 do 10 prosilec že razpolaga, kar pa ne drži v celoti. Vsi dokumenti niso bili posredovani, ali so bili posredovani z zamudo in nepopolno. Prosilec zahteva dostop do celotne dokumentacije, povezane z inšpekcijskim postopkom št. 06122-66/2020, ter do zapisnikov sej sveta zavoda organa do vložitve pritožbe. Transparentnost je ključna za preprečevanje morebitnih nepravilnosti in neučinkovitega razpolaganja z javnimi sredstvi. Ugotovitve in aktivnosti, povezane s sanacijo strehe na …, morajo biti dostopne, saj gre za javni interes in varnost prebivalcev. Organ je nekatere informacije prekril ali zavrnil posredovanje, čeprav bi moral kot javni zavod zagotavljati transparentnost in odgovornost. Razkritje celotnih dokumentov bo razjasnilo morebitne nepravilnosti pri izbiri izvajalca in upravljanju postopkov. Prosilec se je zahvalil za račun podjetja Mele in navedel svoje ugotovitve, povezane z računom. Na podlagi navedenih argumentov prosilec zahteva:

1. celoten dostop do dokumentov, povezanih z inšpekcijskim postopkom št. 06122-66/2020, vključno z vsemi računi, kaznimi in sklepi, do dneva vložitve pritožbe;

2. posredovanje zapisnikov vseh sej sveta zavoda organa do dneva vložitve pritožbe;

3. dostop do vseh relevantnih dokumentov, povezanih s sanacijo strehe na …, da se razjasnijo morebitne nepravilnosti in nepotrebni stroški;

4. dostop do vse ostale dokumentacije v zvezi z … do dneva vložitve pritožbe;

5. dostop do dokumentacije in informacij, povezanih z naslednjimi dogodki: 17. 3. 2021: dela na podlagi elektronske pošte g. Iztoka Sedeja ustavljena, to elektronsko sporočilo prosilec zahteva nemudoma v celoti;

6. račun, ki ga je organ plačal Žleb gradnje d.o.o. za postavljanje in podiranje gradbenega odra, torej za (ne)dela, ki so bila izvedena v marcu 2021.

(4)           Organ je pritožbo, z dopisom št. 045-0045/2024 z dne 30. 7. 2024, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP, skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

(5)           Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP, z dopisoma št. 090-299/2024/2 z dne 9. 8. 2024 in 090-299/2024/6 z dne 5. 9. 2024 organ pozval, da mu posreduje dokumentacijo, ki je predmet zahteve, in dodatna pojasnila. Organ je odgovoril z dopisoma št. 045-0045/2024 z dne 4. 9. 2024 in št. 045-0045/2024 z dne 9. 9. 2024.

Pritožba je delno utemeljena.

(6)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7)           Ker prosilec v pritožbi na podlagi solastništva stavbe na … utemeljuje pravni interes, zaradi katerega naj bi bil upravičen do zahtevanih dokumentov, IP najprej pojasnjuje, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Utemeljevanje pravnega interesa v obravnavanem primeru zato za dostop do zahtevanih dokumentov ni pomembno. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkov. Zato so pravno nerelevantne tudi vse pritožbene navedbe, s katerimi izraža svoje mnenje v zvezi z delom organa, povezanim z nepremičnino na ….

(8)           Iz pritožbe prosilca izhaja, da odločbo izpodbija v celoti, z izjemo dela, ki se nanaša na dokument, ki ga je v zahtevi poimenoval »račun gradbenega podjetja Mele za ….«. IP je zato v nadaljevanju presojal utemeljenost odločitve organa po posameznih sklopih, ki se nanašajo na istovrstne dokumente.

1. Račun družbe Žleb d.o.o.

(9)           V 1. točki zahteve je prosilec zahteval dokument, ki ga je na splošno poimenoval »račun d.o.o. Žleb za …«. Organ mu je na podlagi 2. točke izreka izpodbijane odločbe poslal račun št. 078/2022 z dne 23. 12. 2022, ki ga je izdala družba Žleb gradnje d.o.o.. Iz pritožbe prosilca in dopisa organa št. 045-0045/2024 z dne 4. 9. 2024 izhaja, da organ razpolaga tudi z računom št. 035/2021 z dne 31. 3. 2021, ki ga je prav tako izdala družba Žleb gradnje d.o.o, iz česar izhaja, da je tudi ta dokument predmet obravnavane zahteve prosilca, saj je prosilec na splošno zahteval »račun d.o.o. Žleb za …« in pri tem zahteve ni vezal na konkreten račun, izdan za določeno blago oziroma dela. Iz navedenega izhaja, da v delu pritožbe, ki se nanaša na račun št. 035/2021 z dne 31. 3. 2021, ne gre za razširjeno oziroma novo zahtevo prosilca, kot to sicer zmotno zatrjuje organ v dopisu št. 045-0045/2024 z dne 4. 9. 2024. Dalje ni sporno, da račun št. 035/2021 z dne 31. 3. 2021, izpolnjuje vse pogoje za opredelitev informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, sporno pa je, ali ta dokument predstavlja izjemo od prostega dostopa po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo je organ zatrjeval v dopisu št. 045-0045/2024 z dne 4. 9. 2024. Navedel je, da med družbo Žleb gradnje d.o.o in organom poteka sodni spor glede plačila in izvedbe del nujne sanacije strehe na objektu … in povzel 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(10)         Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in

- razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

(11)         Po preučitvi zadeve IP ugotavlja, da izjema varstva sodnega postopka glede obravnavanega računa nedvomno ni podana. Oba navedena pogoja morata biti namreč podana hkrati, pri čemer IP ugotavlja, da se je organ zgolj na splošno skliceval na obstoj sodnega postopka, z ničemer pa ni izkazal, da je bil prav obravnavani račun dejansko pridobljen ali sestavljen zaradi sodnega postopka, na katerega se sklicuje. Četudi se obravnavani račun morda nahaja v sodnem spisu, gre za dokument, katerega razkritje nedvomno ne more škodovati izvedbi sodnega postopka Organ z ničemer ni izkazoval konkretne škode, ki bi za sodni postopek nastala, temveč se je le na splošno skliceval na 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Svojega dokaznega bremena organ torej ni izpolnil. IP dodaja, da tudi po njegovi oceni z razkritjem vsebine obravnavanega računa sodnemu postopku ne bi mogla nastati škoda. Obravnavani račun je namreč dokument, na podlagi katerega bo sodišče lahko ugotavljalo določene okoliščine ali dejstva, ki jih ni mogoče več spremeniti, saj je organ ta račun že plačal, kar je potrdil v dopisu št. 045-0045/2024 z dne 9. 9. 2024. Izjema od prostega dostopa po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede obravnavanega računa torej ni podana. Prav tako ta dokument ne vsebuje podatkov, ki bi bili kakšna druga izjema od prostega dostopa (vsebuje le ime in priimek uslužbenca organa (javnega uslužbenca), ki sta absolutno javna na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in zato nista varovana osebna podatka po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(12)         Dejstvo, da je organ račun št. 035/2021 z dne 31. 3. 2021 že plačal, pomeni, da vsebuje podatke o porabi javnih sredstev, saj se v njem nahajajo podatki o tem, koliko je organ plačal za kakšno vrsto in količino del oziroma blaga. IP poudarja, da so podatki o porabi javnih sredstev absolutno javni na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar ne morejo predstavljati izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Navedeno predstavlja še dodaten argument, na podlagi katerega organ ne more v celoti zavrniti dostopa do obravnavanega računa. Da so osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih absolutno javne informacije javnega značaja, nadalje izhaja tudi iz 4.a člena ZDIJZ v povezavi s 6.a členom ZDIJZ,[1] na podlagi katerega se dostop do zahtevane informacije javnega značaja dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer:

- podatek o vrsti posla;

- o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;

- pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil;

- datum in trajanje posla in

- enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

Pri tem IP poudarja, da med podatke, ki izkazujejo pogodbeno vrednost, sodi tudi podatek o ceni oziroma ceni na enoto,[2] zato IP zaključuje, da je obravnavani račun v celoti prosto dostopna informacija javnega značaja.

(13)         Organ je v dopisih št. 045-0045/2024 z dne 4. 9. 2024 in št. 045-0045/2024 z dne 9. 9. 2024 zatrjeval, da je glede obravnavanega računa izpolnjen pogoj iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZDIJZ, in sicer naj bi v tej zadevi že tekel drugi postopek. Vendar pa organ kljub izrecnemu pozivu IP, naj izkaže, da so bili dne 18. 7. 2024, ko je organ izdal izpodbijano odločbo, glede računa družbe Žleb gradnje d.o.o., št. 035/2021 z dne 31. 3. 2021, izpolnjeni elementi iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, tega ni uspel izkazati, temveč se je le na splošno (brez navedbe točnih datumov in dokumentacije, ki bi to dokazovala) skliceval, da je prosilec vložil še novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se vodi pod številko 045-0052/2024, in predmet katere so med drugim tudi vsi računi, ki so vezani na …. Že iz številke zadeve (045-0052/2024), v kateri naj bi bil po splošnih navedbah organa predmet zahteve tudi obravnavani račun, izhaja, da gre za kasnejšo zahtevo v primerjavi z zahtevo, ki je predmet tega postopka (zahteva z dne 22. 6. 2024, evidentirana v zadevi organa št. 045-0045/2024). Navedeno pomeni, da je organ zahtevo za dostop do računa št. 035/2021 z dne 31. 3. 2021 najprej vodil v upravni zadevi, v kateri je z odločbo št. 0045-0045/2024 z dne 18. 7. 2024 odločil o zahtevi z dne 22. 6. 2024, zato ni mogoče ugotoviti, da je glede obravnavanega računa izpolnjen pogoj iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZDIJZ, saj je organ začel drugi postopek, v katerem naj bi odločal o dostopu do istega dokumenta, voditi šele kasneje.

(14)         Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca glede obravnavanega računa utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu 2. točke izreka odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15)         IP še pojasnjuje, da v postopek ni pozival pravne osebe, na katero se nanašajo podatki iz računa, ki ga je organ dolžan posredovati prosilcu skladno s 1. točko izreka te odločbe, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. V teh primerih je namreč test tehtanja, v skladu z načelom sorazmernosti, med pravico do varovanja informacij (npr. poslovne skrivnosti, osebnih podatkov,…) in pravico do prostega dostopa, izvedel že zakonodajalec in z jasno zakonsko določbo, da gre za javne podatke, dejansko izključil možnost tretjih oseb, da bi uveljavljale svoj osebni oziroma poslovni (dejanski) interes. Ker je organ na podlagi 1. točke izreka te odločbe dolžan prosilcu omogočiti dostop le do tistih podatkov, ki so javni na podlagi zakona, IP pravne osebe, na katero se le-ti nanašajo, ni pozival v postopek.

2. Kazni in sklepi, izrečeni v inšpekcijskem postopku št. 06122-66/2020

(16)         V tretji točki zahteve je prosilec zahteval »račune kazni (izdane, neplačane in plačane) in sklepe (neplačane) inšpekcijskega postopka 06122-66/2020«, glede katerih je organ dostop zavrnil z navedbo, da prosilec z njimi že razpolaga, zaradi česar glede teh dokumentov nima več pravovarstvenega interesa.

(17)         V prilogi dopisa št. 045-0045/2024 z dne 9. 9. 2024 je organ kot predmet tega dela zahteve prosilca posredoval dva sklepa o denarni kazni v upravni izvršbi, in sicer sklep št. 06122-66/2020-91 z dne 13. 1. 2022 in sklep št. 06122-66/2020-43 z dne 15. 2. 2021. Ob tem je pojasnil, da sta to edina dva sklepa o izreku denarne kazni, s katerima razpolaga. IP je sledil izjavi organa, iz katere izhaja, da sta predmet zahteve v tem delu le navedena sklepa.

(18)         Po pregledu vsebine navedenih sklepov je IP ugotovil, da prosilec res nima pravovarstvenega interesa, da ju ponovno pridobi, saj z dokumentoma že razpolaga. Oba navedena sklepa je prosilec nedvomno prejel, saj sta mu bila osebno vročena, kar izhaja iz odredbe o vročitvi vsakem izmed navedenih sklepov. V podkrepitev tega stališča se IP sklicuje na sklep Upravnega sodišča RS, št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. V predmetni zadevi je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, zato je njeno tožbo sodišče zavrglo. Kot je pravilno navedel organ v izpodbijani odločbi, je tudi IP že večkrat zavzel stališče, da prosilec v postopku po ZDIJZ nima več pravovarstvenega interesa, če z zahtevanimi informacijami dejansko že razpolaga, ker v takšnem primeru v pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Smiselno podobno stališče izhaja tudi iz upravno sodne prakse, in sicer iz sklepa Upravnega sodišča RS št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011, ki ga navaja tudi organ v izpodbijani odločbi in iz katerega izhaja, da če je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, že bil odpravljen in tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala, ta ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka in je tožbo posledično treba zavreči.

(19)         Upoštevajoč zgoraj navadne ugotovitve IP ter stališča upravno sodne prakse, IP zaključuje, da prosilec glede obravnavanih sklepov nima več pravovarstvenega interesa, ker ju je že prejel. Pri tem ni pomembno, na kakšni pravni podlagi je prosilec navedena dokumenta prejel. Namen postopka po ZDIJZ je namreč dostop oziroma seznanitev prosilca z dokumenti, ki jih zahteva. Ta namen je bil dosežen s tem, ko je prosilec obravnavana sklepa prejel, pa čeprav na drugi pravni podlagi in celo v večjem obsegu, do katerega bi bil verjetno upravičen ob upoštevanju izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ.

(20)         Organ je sicer v tem delu zahtevo prosilca zavrnil z odločbo, čeprav so podani pogoji za zavrženje zahteve s sklepom, v skladu z 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Vendar pa omenjena pomanjkljivost postopka za odločitev o pravici prosilca do dostopa do dokumentov na podlagi ZDIJZ ni bila bistvena, zato ni razloga, da bi moral IP iz tega razloga odločbo v tem delu odpraviti. Upoštevaje vse navedeno je IP pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do obravnavanih dveh sklepov, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

3. Dokumenti iz inšpekcijskega postopka št. 06122-66/2020

(21)         V točkah zahteve od 4. do 10. je prosilec zahteval, da mu organ posreduje dokumente iz inšpekcijskega postopka št. 06122-66/2020, in sicer z dne 17. 7. 2020, z dne 13. 8. 2020, z dne 15. 2. 2021, z dne 3. 3. 2021, z dne 19. 10. 2021, z dne 5. 4. 2022 in z dne 7. 4. 2022, glede katerih je organ dostop zavrnil z navedbo, da prosilec z njimi že razpolaga, zaradi česar glede teh dokumentov nima več pravovarstvenega interesa.

(22)         Organ je v dopisu št. 045-0045/2024 z dne 9. 9. 2024 pojasnil, da z nobenim izmed zahtevanih dokumentov ne razpolaga. IP je poslal dva zapisnika o inšpekcijskem pregledu in zaslišanju stranke, prvi zapisnik je z dne 29. 5. 2020, drugi pa z dne 17. 4. 2019. Nobeden izmed teh zapisnikov se ne ujema z datumi, ki jih je navedel prosilec, po evidencah organa na dneve, ki jih je navedel prosilec, niso potekali nobeni inšpekcijski nadzori. Drugih zapisnikov glede inšpekcijskih postopkov in dokumentov v zvezi z domnevnimi inšpekcijskimi nadzori organ nima zavedenih v svojih evidencah. Organ je obstoj morebitnih drugih zapisnikov v zvezi z inšpekcijskimi nadzori preveril pri Ministrstvu za zdravje, vendar tudi tam ne razpolagajo z zapisniki, ki jih navaja prosilec.

(23)         Iz navedb organa in priložene dokumentacije izhaja, da organ z zahtevanimi dokumenti iz inšpekcijskega postopka št. 06122-66/2020 ne razpolaga v materializirani obliki. Ker je organ podrobno pojasnil dejansko stanje, zaradi katerega z navedenimi dokumenti ne razpolaga, poleg tega pa je tudi pri drugem organu preverjal obstoj teh dokumentov, IP ne vidi razumnih razlogov, zakaj bi organ na takšen način prikrival obstoj dokumentov.

(24)         IP pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, ga pridobiti od drugega organa, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Upoštevaje navedeno IP nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi dokumente, s katerimi ne razpolaga. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo, ali je zakonito in pravilno, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

(25)         Organ je v delu, ki se nanaša na dokumente iz inšpekcijskega postopka, zahtevo prosilca zavrnil, ker naj bi prosilec že razpolagal s temi dokumenti. Kljub temu, da je v tem delu izrek izpodbijane odločbe obrazložen z napačnimi razlogi, je vseeno zakonit, zato je IP v tem delu, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil pritožbo prosilca, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

4.  Zapisniki vseh sej sveta zavoda organa od oktobra 2021 do vključno maja 2022

(26)         V 11. točki zahteve je prosilec zahteval, da mu organ posreduje »Zapisnike vseh sej sveta zavoda organa od oktobra 2021 do vključno maja 2022«, glede katerih je organ dostop zavrnil z navedbo, da prosilec z njimi že razpolaga, zaradi česar glede teh dokumentov nima več pravovarstvenega interesa. Pri tem je organ navedel, da je prosilec vse zahtevane zapisnike sej sveta zavoda prejel po elektronski pošti dne 24. 6. 2024. Navedeno elektronsko sporočilo s prilogami je organ poslal IP v prilogi dopisa št. 045-0045/2024 z dne 30. 7. 2024. IP je pregledal zapisnike, ki jih je prosilec prejel v prilogi navedenega elektronskega sporočila, in ugotovil, da je prosilec prejel zapisnike vseh sej sveta zavoda organa od oktobra 2021 do vključno maja 2022. Iz pojasnil organa v dopisu št. 045-0045/2024 z dne 4. 9. 2024 namreč izhaja, da oktobra 2021 ni bilo nobene seje sveta zavoda, v naslednjih mesecih pa so do vključno maja 2022 potekale naslednje seje: 9. redna seja sveta zavoda (dne 3. 11. 2021), 10. dopisna seja sveta zavoda (dne 30. 11. 2021), 11. redna seja sveta zavoda (dne 8. 12. 2021); 12. dopisna seja sveta zavoda (dne 15. 12. 2021), 1. redna seja zavoda (dne 19. 1. 2022), 1. dopisna seja zavoda (dne 11. 2. 2022), 2. redna seja zavoda (dne 17. 2. 2022), 3. redna seja zavoda (dne 29. 3. 2022), 4. redna seja zavoda (dne 6. 4. 2022), 5. redna seja zavoda (dne 11. 5. 2022), 2. dopisna seja zavoda (dne 18. 5. 2022). Po pregledu prilog elektronske pošte, ki jo je organ poslal prosilcu dne 24. 6. 2024, je IP sledil ugotovitvi organa, da je prosilec prejel zapisnike za vse seje sveta zavoda v zahtevanem obdobju. Pritožbena navedba, da so bili ti zapisniki posredovani z zamudo, te ugotovitve v ničemer ne spremeni. Neutemeljena pa je tudi pritožbena navedba, da je organ nekatere informacije prekril oziroma so bile prosilcu posredovane nepopolno. Po pregledu obravnavanih zapisnikov, ki so bili posredovani prosilcu, je IP ugotovil, da so mu bili poslani v celoti, to pa je izrecno potrdil tudi organ sam v dopisu št. 045-0045/2024 z dne 4. 9. 2024. Organ je zato v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da prosilec nima pravovarstvenega interesa za pridobitev teh zapisnikov, saj z njimi že razpolaga (več o tem še v 18. 19. in 20 odstavku obrazložitve te odločbe).

(27)         Upoštevaje vse navedeno je IP pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do zapisnikov vseh sej sveta zavoda organa od oktobra 2021 do vključno maja 2022, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

5.  Razširitev zahteve s pritožbenimi navedbami

(28)         Po pregledu pritožbe je IP ugotovil, da je prosilec v pritožbi svojo zahtevo v več delih razširil, ker s pritožbo zahteva tudi dostop do naslednjih dokumentov, ki niso bili predmet zahteve prosilca z dne 22. 6. 2024 in posledično tudi ne predmet izpodbijane odločbe:

- celotna dokumentacija, povezana z inšpekcijskim postopkom št. 06122-66/2020;

- zapisniki sej sveta zavoda organa od junija 2022 do vložitve pritožbe;

- vsi relevantni dokumenti, povezani s sanacijo strehe na …, da se razjasnijo morebitne nepravilnosti in nepotrebni stroški;

- vsa ostala dokumentacija v zvezi z … do vložitve pritožbe;

- dokumentacija, povezana z dogodkom 17. 3. 2021: dela na podlagi elektronske pošte g. Iztoka Sedeja ustavljena, pri čemer prosilec zahteva ta mail v celoti.

(29)         IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval oz. organ teh dokumentov ni mogel identificirati kot predmet njegove zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Zgoraj navedena vsebina pritožbe, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa, posledično se IP do tega dela pritožbenih navedb ni opredeljeval. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oz. vsebinsko spremeniti. Je pa organ dolžan razširjeno zahtevo prosilca iz pritožbe obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Če je organu zahteva prosilca nerazumljiva ali nejasna oziroma, če organ ne ve oziroma iz zahteve ne more razbrati, kateri konkretni podatki so predmet zahteve prosilca, ali morebiti za katero obdobje prosilec zahteva dokumente, je organ prosilca dolžan pozvati na dopolnitev in mu hkrati pomagati pri konkretnejši opredelitvi zahteve.

6. O stroških in upravni taksi

(30)         Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(31)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Smiselno enako stališče je glede podatkov, ki se nanašajo na javno bolnišnico, zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. II U 186/2024-33 z dne 3. 9. 2024 (25. točka obrazložitve).

[2] Takšno stališče izhaja npr. iz sodbe Upravnega sodišča št. IV U 55/2018-22 z dne 7. 5. 2019 (31. točka obrazložitve).