prosilec - Mestna občina Ljubljana

Številka: 090-97/2026/11

Datum: 31. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 9. 3. 2026, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-34/2026-2 z dne 28. 2. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilke z dne 9. 3. 2026, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, št. 090-34/2026-2 z dne 28. 2. 2026, se delno ugodi in se odločbo Mestne občine Ljubljana, št. 090-34/2026-2 z dne 28. 2. 2026 v 1. točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati dokument št. LN: 340-2/2026-1 - Letni plan del za GPN v 2026 – osnutek, datum 7. 1. 2026.

2.     V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je dne 9. 2. 2026 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Od organa je zahtevala posredovanje dokumentov, ki se nanašajo na okoljske vsebine, in sicer:

1.     Dokument o strokovnem pregledu 191 dreves na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki jih je organ izbral kot tista, pri katerih je zaradi varnosti potrebno odstraniti suhe in nevarne veje.

2.     Osnutek Letnega načrta gozdnih del v gozdovih v lasti organa na štirih območjih, ki so opredeljena po Odloku o gozdovih s posebnim namenom, in sicer Grajski grič, Golovec, Šmarna gora in na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

3.     Dokument glede finančne vrednosti arborističnih posegov za posege v 191 dreves in za posek 20 dreves na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

4.     Odločba Zavoda za gozdove Slovenije za izvedbo sečnje dreves na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

(2) O zahtevi z dne 9. 2. 2026 je organ odločil z odločbo št. 090-34/2026-2 z dne 28. 2. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi delno ugodil v delu, ki se nanaša na odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves, točka št. 4 zahteve, tako da je prosilki posredoval identificirano dokumentacijo, in sicer odločbo št. 3408-04-2462-A022/26-1 z dne 18. 2. 2026, ki jo je izdal Zavod za gozdove Slovenije. Organ je zahtevo prosilke v preostalem delu zavrnil. Organ pojasnjuje, da na podlagi vpogleda v aktivno in tekočo zbirko podatkov dokumentarnega gradiva iz baze podatkov LOTUS NOTES SPIS izhaja, da dokumenti iz točke 1, 2 in 3 zahteve, niso bili izdani. Ob tem upravni organ pojasnjuje, da organ pri izvedbi strokovnega pregleda dreves v območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib, ki so bili izbrani za odstranitev suhih in nevarnih vej ni pripravil oz. izdelal dokumenta, ampak so bila drevesa izbrana na podlagi izbora iz terenskega ogleda. Glede letnega načrta gozdnih del v gozdovih v lasti Mestne občine Ljubljana za leto 2026 na štirih območjih, ki so opredeljena po Odloku o gozdovih s posebnim namenom, in sicer Grajski grič, Golovec, Šmarna gora in v območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je organ pojasnil, da se še pripravlja in njegova končna verzija še ni izdelana. Dokument, ki bi izkazoval finančno vrednost arborističnih posegov za posege v 191 dreves in posek 20 dreves v območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib pa je v fazi priprave in usklajevanja, saj bodo dela izvedena v okviru pogodbe o izvedbi javne službe vzdrževanja javnih zelenih površin, ki so sklenjena z izvajalcem javne službe JP VOKA SNAGA d.o.o.

(3) Zoper odločbo organa je prosilka dne 9. 3. 2026 vložila pritožbo, v kateri navaja neskladje organa z njegovimi izjavami, češ da je organ na svoji spletni strani v objavi »Zimska nega gozdnega drevja« jasno navedel, da so bila drevesa izbrana »ob strokovnem pregledu« in da se posegi izvajajo »ob arborističnem nadzoru«. V objavi pa je prav tako navedeno, da je bil pripravljen osnutek letnega načrta v gozdovih v lasti Mestna občine Ljubljana. Prosilka meni, da je organ sicer preveril evidenco dokumentarnega gradiva, vendar ni preveril tudi druge možne oblike dokumentacije (npr. elektronska komunikacija, strokovna mnenja ali zapiski s terenskih ogledov, dokumentacija izvajalca javne službe, pogodbe ali naročila za izvedbo arborističnih del). Poudarja, da organ v odločbi sam navaja, da se dokument glede finančne vrednosti posegov še pripravlja ter da bodo dela izvedena v okviru pogodbe o izvajanju javne službe z JP VOKA SNAGA d.o.o., kar pomeni, da bi morali obstajati vsaj povezani dokumenti (npr. elektronska komunikacija, zapisniki s terenskih ogledov, pogodbe, naročila, finančne ocene ali projektna dokumentacija). Na podlagi navedenega predlaga, da IP odpravi izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu in organu naloži, da ponovno preveri obstoj zahtevane dokumentacije in prosilki omogoči dostop do dokumentov, na katere se organ sklicuje v svojih javnih izjavah.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke z dopisom, št. 090-34/2026-5 z dne 12. 3. 2026, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP.

(5) IP je zaradi razjasnitve dejanskega stanja s pozivom, št. 090-97/2026/3 z dne 29. 5. 2026 in št. 090-97/2026/6 z dne 12. 6. 2026, organ pozval na podajo pojasnil in posredovanje dodatne dokumentacije. Organ je odgovoril z dopisom, št. 090-34/2026-7 z dne 7. 6. 2026 in št. 090-34/2026-9 z dne 17. 6. 2026, s katerima je IP seznanil prosilko. Prav tako je v zadevi nastal uradni zaznamek št. 090-97/2026/10 o telefonski poizvedbi pri organu z dne 15. 7. 2026. Prosilka je dne 30. 6. 2026 podala izjasnitev, kjer posebej opozarja, da se v konkretnem primeru odpira vprašanje uporabe izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilka navaja, da je organ glede dokumenta »osnutek Letnega načrta gozdnih del« najprej zatrjeval, da z njim ne razpolaga, nato pa pojasnil, da dokument obstaja pod nazivom »Letni plan del za GPN (gozd s posebnim namenom) v 2026 – osnutek« in je bil v času izdaje odločbe še v pripravi. Po njenem mnenju to potrjuje obstoj zahtevanega dokumenta ter kaže, da organ prvotno ni popolno ugotovil dejanskega stanja. Dalje opozarja, da je organ navedel, da je bila odločba o poseku dreves pripravljena na podlagi podatkov iz t. i. »gozdarskega manuala«, nastalih ob terenskem ogledu, ampak ob tem organ ni ustrezno preveril obstoja tega manuala oziroma drugih strokovnih evidenc, ki so služile kot podlaga za odločanje, temveč se je omejil na pojasnilo, da zapisnik terenskega ogleda ni bil izdelan, čeprav gre za vsebinsko različna dokumenta. Nadalje zatrjuje, da organ pri ugotavljanju obstoja dokumentov ni opravil zadostnih poizvedb, saj se je omejil na pregled sistema Lotus Notes in ni preverjal dokumentacije pri organizacijskih enotah ter osebah, ki so sodelovale pri terenskih ogledih, pripravi strokovnih podlag in izvedbi arborističnih del. Glede na izbor 191 dreves za arboristično nego meni, da je razumno pričakovati obstoj delovnih evidenc, seznamov, popisov, terenskih zapiskov ali druge strokovne dokumentacije, zlasti ker javno navajajo, da dela izvajajo po evropskih arborističnih smernicah in vodijo evidenco mestnih dreves. Sklepno poudarja, da ni zahtevala hipotetičnih dokumentov, temveč dokumentacijo, na katero se je organ sam skliceval v javnih predstavitvah projekta. Predlaga, da IP presodi, ali je organ obstoj zahtevanih dokumentov ugotavljal dovolj celovito, ali je opravil vse potrebne poizvedbe in ali je bilo dejansko stanje popolno ugotovljeno. Prav tako predlaga presojo, ali so glede dokumenta »Letni plan del za GPN (gozd s posebnim namenom) v 2026 – osnutek« izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ter naj pri odločanju upošteva prevladujoč javni in okoljski interes za razkritje zahtevanih informacij zaradi njihovega pomena za transparentnost odločanja o upravljanju mestnih gozdov.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilka odločbo izpodbija v zavrnilnem delu.

Glede dokumentov, ki izkazujejo finančne vrednosti arborističnih posegov (3. točka zahteve)

(7) Glede dokumentov, ki izkazujejo finančne vrednosti arborističnih posegov za posege v 191 dreves in za posek 20 dreves na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, je organ pojasnil, da ob izdaji izpodbijane odločbe dne 28. 2. 2026 ni razpolagal z dokumentom, ki bi ustrezal zahtevi prosilke. Iz pojasnila organa z dne 7. 6. 2026 izhaja, da je bil dokument, iz katerega izhaja finančna vrednost opravljenih arborističnih posegov in poseka dreves, pripravljen šele 12. 3. 2026, ko je Javno podjetje VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d. o. o. izdelalo spremembo mesečnega izvedbenega programa za februar 2026. Iz tega dokumenta izhajajo vrednosti opravljenih del za posege v 191 dreves in za posek 20 dreves na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

(8) Organ je pojasnil tudi način nastanka tovrstne dokumentacije, in sicer da finančne dokumente pripravi izvajalec po opravljenih delih, kar izhaja tudi iz pogodbenega razmerja med organom in Javnim podjetjem VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d. o. o. IP je vpogledal tudi v pogodbo, ki jo je organ posredoval, iz katere izhaja, da se izvedena dela obračunavajo na podlagi izvedbenih programov in obračunov po njihovi izvedbi.

(9) Za presojo pritožbe je relevantno dejansko stanje, ki je obstajalo v času odločanja organa. Čeprav dokument v času odločanja IP obstaja, pa IP ne more odločiti, da je organ odločil napačno s tem, da je navedel, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, saj z njim v času odločanja organa dne 28. 2. 2026 res še ni razpolagal, saj je bil datiran na 12. 3. 2026. To pa ne ovira prosilke, da ne vloži glede istega dokumenta nove zahteve, saj se je dejansko stanje v vmesnem času spremenilo.

Glede osnutka Letnega načrta gozdnih del (2. točka zahteve)

(10) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.     informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2.     organ mora z njo razpolagati;

3.     nahajati se mora v materializirani obliki.

(11) Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(12) Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil zahtevo prosilke za posredovanje osnutka Letnega načrta gozdnih del (v nadaljevanju osnutek). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je osnutek v fazi izdelave in še ni zaključen, kar naj bi izhajalo tudi iz popisa spisa, kjer se dokument vodi, in sicer pod opravilno št. 340-2/2026, katerega je organ priložil pojasnilu št. 090-34/2026-7 z dne 7. 6. 2026. Organ meni, da zahtevani dokument trenutno ne predstavlja dokončne oziroma končne informacije v smislu 4. člena ZDIJZ, temveč gre za delovno gradivo oziroma osnutek, ki je še predmet posvetovanja in usklajevanja ter da se njegova vsebina še vedno spreminja, saj posamezni njegovi deli, cilji in aktivnosti še niso dokončno določeni.

(13) V zvezi z navedbo organa, da zahtevani dokument trenutno ne predstavlja dokončne oziroma končne informacije v smislu 4. člena ZDIJZ, temveč gre za delovno gradivo oziroma osnutek, ki je še predmet posvetovanja in usklajevanja, IP izpostavlja, da je definicija informacije javnega značaja opredeljena v zgoraj povzetem 4. členu ZDIJZ, pri čemer citirani člen obstoj dokumenta ne veže na njegovo dokončnost, temveč na izpolnitev treh osnovnih pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja. Vprašanje dokončnosti dokumenta je lahko eden od razlogov za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokončnost oz. nedokončnost dokumenta torej ne vpliva na sam obstoj informacije javnega značaja kot take, saj ta vselej obstoji, ko so izpolnjeni vsi kriteriji iz 4. člena ZDIJZ. Lahko pa navedena okoliščina vpliva na obstoj zakonske izjeme in s tem na dostop do dokumenta.

(14) V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokument obstaja v materializirani obliki in da organ z njim razpolaga. Organ je namreč zahtevani osnutek dokument št. LN: 340-2/2026-1 - Letni plan del za GPN v 2026 – osnutek, datum 7. 1. 2026, v pritožbenem postopku posredoval IP, s čimer je izkazal, da z dokumentom dejansko razpolaga. Obstoja dokumenta ne zanika niti javni uslužbenec organa, ki ga je pripravil, temveč pojasnjuje zgolj, da je dokument še v fazi usklajevanja in da njegova vsebina še ni dokončna. Navedene okoliščine, kot je IP pojasnil že v prejšnji točki obrazložitve, ne vplivajo na obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, temveč so lahko relevantne zgolj pri presoji obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa. IP zato ugotavlja, da je v obravnavanem primeru kriterij materializirane oblike nedvomno izpolnjen.

(15) IP dalje ugotavlja, da se organ v izpodbijani odločbi ni izrecno skliceval na obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar iz njegovih navedb (npr. delovno gradivo, osnutek v fazi izdelave, dokument, ki ne odraža dokončnega stanja načrtovanih aktivnosti za leto 2026 itd.) smiselno izhaja, da je prosilki zavrnil dostop zaradi obstoja izjeme »dokumenta v izdelavi«. Opredelitev citirane izjeme ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:

-       dokument mora biti še v postopku izdelave,

-       dokument mora biti še predmet posvetovanja,

-       specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

(16) Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in nasl.; v nadaljevanju Uredba), ki v 4. členu določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

(17) IP ugotavlja, da je na dokumentu napisan javni uslužbenec, ki je osnutek pripravil in dokument je tudi poslal. IP je ugotovil, da je Letni plan del za GNP v 2026 po pojasnilu organa interni tehnični pripomoček za načrtovanje in usklajevanje del z zunanjimi institucijami. Organ je navedel, da priprava takšnega dokumenta ni predpisana z zakonodajo, da dokument ni dokončen ter se sproti dopolnjuje in označuje izvedena dela glede na spremembe v gozdu. IP pa je hkrati ugotovil, da je obravnavani dokument datiran 7. 1. 2026, označen s številko LN: 340-2/2026-1, evidentiran kot prvi dokument v spisu št. 340-2/2026, vpisan kot izhodni dokument in 8. 1. 2026 odpremljen iz pošte organa. Ob tem IP ugotavlja, da je javni uslužbenec, ki je pristojen za to področje, napisan pod dokument in da je bil dokument nedvomno kot osnutek zaključen, saj je bil poslan zunanjim deležnikom. Na dokument se organ tudi sklicuje v javnem obvestilu z dne 3. 2. 2026 na svoji spletni strani (https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/novice/zimska-nega-gozdnega-drevja), kjer navaja, da je pripravil osnutek letnega načrta del v Ljubljanskih gozdovih s posebnim namenom.

(18) Glede pomislekov organa, da gre zgolj za osnutek, delovni pripomoček, ki se v času spreminja, IP odgovarja, da je v času 7. 1. 2026, ko je osnutek nastal to zaključen dokument, saj ga je pristojna oseba zaključila in dne 8. 1. 2026 poslala zunanjim deležnikom. IP prav tako ugotavlja, da organ ni navedel okoliščin za izpolnitev tretjega kriterija za navedeno izjemo, in sicer da bi razkritje dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Kljub temu, da ga je IP v pozivu št. 090-97/2026/3 z dne 28. 5. 2026, kot v pozivu 090-97/2026/6 z dne 12. 6. 2026 pozval na opredelitev vseh okoliščin, ki morajo biti podane, organ ni podal ne navedbene podlage in tudi ne dokazov za to.

(19) Ob tem IP ugotavlja, da takšnemu razumevanju določbe 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da so predmet informacije javnega značaja lahko tudi dokumenti, ki se še spreminjajo, pritrjuje tudi praksa Upravnega sodišča. Iz sodbe UPRS U 83/2022-21 z dne 6. 6. 2025 (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/I%20U%2083-2022-21%20(090-377-2021).pdf), v kateri je sodišče presojalo dostop do Mnenja Službe vlade RS za zakonodajo glede Zakona o osebni asistenci, ki je bilo priloga k neusklajenemu vladnemu gradivu, izhaja, da okoliščina, da je bil dokument podpisan s strani pristojne uradne osebe in glede na Uredbo o dostopu in ponovni uporabi poslan zunanjim deležnikom, pomeni, da je bil dokument zaključen in ne more predstavljati osnutka. Prav tako iz navedene sodbe izhaja, da je treba škodljive posledice konkretno opredeliti, pri čemer je breme dokazovanja na organu.

(20) Ne glede na to, da IP ugotavlja, da izjema od dostopa iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, pa ugotavlja, da dokument vsebuje okoljske podatke. Dokument namreč vsebuje potrebne ukrepe, s katerimi organ skrbi za nego in dolgoročen, kakovosten razvoj gozda. Dejstvo, da dokument vsebuje okoljske podatke, je pomembno zato, ker se po določbi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne glede na določbe prvega odstavka (torej tudi ne glede na morebiti ugotovljeno izjemo varstva informacije iz dokumenta v izdelavi) dostop do informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

(21) IP najprej izpostavlja 15. člen Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-2), ki ureja načelo javnosti okoljskih podatkov in določa, da so okoljski podatki javni, tj. da ima vsakdo pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Dostop do okoljskih podatkov ureja ZVO-2 v 160. členu. V prvem odstavku določa, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-2 torej jasno napotuje na ZDIJZ in Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Tretji odstavek 160. člena ZVO-2 določa, da so, ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, javni. Tretji odstavek 160. člena ZVO-2 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, in sicer da mora organ, ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ prosilki omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena ZVO-2. Glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-2 o opredelitvi okoljskih podatkov.

(22) ZVO-2 zelo široko opredeljuje, kaj je okoljski podatek. Določba šestnajste točke 3. člena kot okoljski podatek definira katero koli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje. V drugem odstavku 160. člena ZVO-2 primeroma našteva, kaj se šteje za okoljski podatek, in pri tem med drugim določa, da je okoljski podatek podatek o stanju okolja in njegovih delov (1. točka citiranega člena) ter podatek o naravnih pojavih (2. točka citiranega člena). Zahtevan letni plan se nanaša na stanje okolja in njegovih delov ter vključuje informacije o predvidenih ukrepih za njegovo upravljanje in vzdrževanje. Ob tem IP izpostavlja, da se po 5. točki drugega odstavka 160. člena ZVO-2 za okoljski podatek šteje tudi podatek o dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami. V konkretnem primeru sicer ne gre za akt organa, gre pa za dokument, s katerim organ razpolaga v okviru izvrševanja svojih nalog in ki je povezan z načrtovanjem in izvajanjem ukrepov za upravljanje in vzdrževanje gozdnega prostora. Dokument vsebuje predloge možnih oziroma potrebnih ukrepov po posameznih območjih, med drugim glede gozdnih vlak, posekov, gojitvenih del, čiščenja vidnih profilov kategoriziranih cest in javnih poti, odkupa GPN, ureditve krožnih in pohodnih poti, odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin (ITR) ter zaščitnih sistemov, zato po mnenju IP predstavlja primerljiv dokument.

(23) V skladu z 2. členom Aarhuške konvencije pomenijo »okoljske informacije« vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije, v kakšni koli drugi materialni obliki:

a)    o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov,

b)    o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju ter

c)     o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavka b).

(24) Podatke v zahtevanem letnem planu je mogoče uvrstiti v vse tri citirane točke, saj vsebuje podatke o stanju elementov okolja (npr. o stanju konkretnih dreves, zemljine,…), o predlaganih ukrepih, ki bi lahko vplivali na elemente okolja (npr. posek drevja, nega gozda, obnova poti in ograj, …) in o stanju kulturnih znamenitosti in objektov, na katerega bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali ukrepi v zvezi s temi elementi (npr. stanje območij  Golovec, Grad, Šmarna gora in KP TRŠh ter stanje dreves in zemlje).

(25) Izhajajoč iz navedenih definicij okoljskega podatka po ZVO-2 in Aarhuški konvenciji, IP poudarja, da med okoljske podatke ni mogoče šteti zgolj tistih, ki pomenijo obremenitve okolja, temveč je definicija okoljskega podatka širša in se nanaša tudi na stanje okolja in njegovih delov, na podatke o naravnih dobrinah, o dejavnostih vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil. Kot je bilo že navedeno, se zahtevan letni plan nanaša na stanje okolja in njegovih delov ter vsebuje predloge možnih oziroma potrebnih ukrepov za upravljanje in vzdrževanje gozdnega prostora po posameznih območjih. Dokument med drugim obravnava gozdne vlake, poseke, gojitvena dela, čiščenje vidnih profilov kategoriziranih cest in javnih poti, odkup GPN, ureditev krožnih in pohodnih poti, odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin (ITR) ter zaščitne sisteme. Ker se navedeni ukrepi nanašajo na stanje okolja, njegove dele in ravnanje z njimi, zahtevan letni plan vsebuje okoljske podatke, ki so na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ absolutno javni. Čeprav je IP ugotovil, da izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana in je dostop do dokumenta mogoč, je svojo odločitev podkrepil tudi s stališčem, da se v dokumentu nahajajo okoljski podatki in da je dokument prosto dostopen tudi na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je s prvo točko izreka te odločbe delno odpravil 1. točko izpodbijane odločbe in organu naložil dostop do dokumenta.

Glede dokumentov o strokovnem pregledu (1. točka zahteve)

(26) Glede obstoja dokumentov, ki se nanašajo na del zahteve, s katerim prosilka zahteva dokumente o strokovnem pregledu 191 dreves v območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki jih je organ izbral kot tista, pri katerih je treba zaradi varnosti odstraniti suhe in nevarne veje, IP ugotavlja, da je odločitev organa, da dokumenti ne obstajajo, pravilna.

(27) Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilke. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev, pripravljati analiz ali dokumentov pridobivati od drugih organov. Prosilka ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilke, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(28) IP se v nadaljevanju opredeljuje do vprašanja, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih prosilka zahteva v zahtevi z dne 9. 2. 2026, vezano na dokumente o strokovnem pregledu 191 dreves v območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki jih je organ izbral kot tista, pri katerih je treba zaradi varnosti odstraniti suhe in nevarne veje.

(29) IP je ob reševanju pritožbe organ pozval za pojasnilo, na kakšen način je iskal zahtevane dokumente. Organ je v dopisu št. 090-34/2026-7 z dne 7. 6. 2026 pojasnil, da je vpogledal v aktivno in tekočo zbirko informacijskega sistema Lotus Notes, ki se vodi za celoten Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet Mestne uprave Mestne občine Ljubljana. Navedel je, da je iskanje dokumentacije opravil z uporabo ključnih besed »strok* pregled 191 dreves Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib 2026«, »letni načrt gozdnih del« in »finan* arboristič* poseg*« in priložil zaslonske slike. Obenem je pojasnil, da prilaga celotno dokumentacijo iz spisa št. 354-176/2026, ki se ne nanaša na izpodbijano odločbo, vendar je bila pregledana zaradi preveritve obstoja morebitnih relevantnih dokumentov. Nadalje je navedel, da je bila predmetna zadeva najdena pri iskanju z uporabo ključnih besed »strok* pregled 191 dreves Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib 2026« v aktivni zbirki Lotus Notes. Organ je pojasnil tudi, da prilaga celotno dokumentacijo iz spisa št. 356-12/2026, ki se nanaša na zadevo stranke …., ter da je bila tudi ta zadeva najdena pri iskanju z uporabo navedenih ključnih besed v tekoči zbirki Lotus Notes. V zvezi z obstojem dokumentov o terenskem ogledu je organ pojasnil, da ni opravljal dodatnih poizvedb pri drugih organizacijskih enotah glede dokumenta o strokovnem pregledu 191 dreves na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, prav tako pa o izvedbi terenskega ogleda ni bil pripravljen zapisnik ali drug dokument, ki bi opisoval njegov potek. Pojasnil je, da je bil terenski ogled, na katerem je bil opravljen izbor dreves za posek, izveden v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije. Pri ogledu so sodelovali javni uslužbenec organa, pristojen za gozdove s posebnim namenom, revirni gozdar in vodja Krajevne enote Ljubljana Zavoda za gozdove Slovenije. Po navedbah organa so bila drevesa najprej identificirana na terenu, nato pa so bila suha drevesa ob javnih poteh, ki so predstavljala nevarnost za obiskovalce, določena za posek. Revirni gozdar je podatke o teh drevesih evidentiral v t. i. gozdarski manual, v katerega je vpisal vrsto drevesa, debelino v prsni višini in razlog za posek. Glede oseb, ki so izvedle terenski ogled, ter sprejema odločitve o obsegu posega oziroma poseka je organ pojasnil, da so terenski ogled izvedli javni uslužbenec organa …, revirni gozdar … in vodja Krajevne enote Ljubljana …. Nadalje je navedel, da je bila na podlagi podatkov, evidentiranih v gozdarskem manualu, ki ga je pripravil revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije, pripravljena in izdana odločba o odobritvi poseka izbranih dreves.

(30) Organ je opravil ugotovitveni postopek na način, da je zahtevane informacije iskal v dokumentacijskem sistemu Lotus Notes pod ključnimi besedami in dokumentov o strokovnem pregledu 191 dreves v območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki jih je organ izbral kot tista, pri katerih je treba zaradi varnosti odstraniti suhe in nevarne veje, tam ni našel. O tem se je prepričal tudi IP z vpogledom v izpise iz sistema Lotus Notes in z ustno preveritvijo pri uradni osebi organa. Uradna oseba je ob tem pojasnila, da je bil strokovni pregled opravljen skupaj z revirnim gozdarjem in predstavnikom Zavoda za gozdove Slovenije. O obsegu poseka je odločil Zavod za gozdove Slovenije z odločbo št. 3408-04-2462-A022/26-1, do katere je organ prosilki omogočil dostop. Glede morebitnih dokumentov o tem, na katerih drevesih se bo izvedla nega krošenj, je pojasnil, da o tem organ ne pripravlja nobenih zapisnikov oziroma drugih dokumentov. Pri tem je pojasnil, da je ureditev gozdnega drevja drugačna od mestnega drevje. Pri slednjem pri organu obstaja evidenca vseh dreves, ki jo organ vodi v obliki geografskih informacijskih sistemov. O odstranjevanju oziroma posegih v mestno drevje se vodijo dnevniki, medtem ko se za gozdno drevje ne vodi nobena evidenca. Temu je tako, ker je večji obseg tega drevja in ker je večja dinamika, tam urbani koncepti nismo primerni.

(31) Glede na ugotovljeno dejansko stanje in podana pojasnila organa, IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je namreč smiselno in celovito pojasnil, na kakšen način je iskal zahtevane dokumente (z vpogledom v dokumentarni sistem Lotus Notes) in prišel do ugotovitve, da z drugimi dokumenti, kot jih je že posredoval prosilki, ne razpolaga. Prosilka se v svojih navedbah ne sklicuje na pravne podlage, na podlagi katerih bi organ moral voditi zahtevane dokumente niti takšne pravne podlage ni zasledil IP. V pritožbenem postopku pa je IP dopolnil ugotovitveni postopek na način, da je opravil telefonsko poizvedbo pri pristojnem javnem uslužbencu organa, ki je potrdil, da zahtevani dokumenti ne obstajajo. Da v zvezi s posekom, ki je predmet obravnavanega postopka, ne obstajajo drugi dokumenti izhaja tudi iz pritožbenega postopka zoper odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Ljubljana, št. 3406-29/2026-9 z dne 26. 3. 2026, iste prosilke, ki se je pri IP vodil pod opravilno številko 090-134/2026/4 z dne 23. 4. 2026. Iz 11. točke obrazložitve navedene odločbe IP, s katero je prosilka dobila dostop do dveh odkaznih manualov, izhaja, da v postopku izbire drevja za posek ne nastajajo posebni dokumenti, iz katerih bi bili bolj podrobno razvidni podatki o lokacijah dreves, kot je to navedeno v odločbi ali iz katerih bi bilo moč podrobneje razbrati, zakaj se je posamezno drevo izbralo za posek. Postopek izbire dreves za posek se praviloma začne na pobudo lastnika gozda, ki je pogosto podana ustno (npr. po telefonu). Krajevno pristojni revirni gozdar nato, skupaj z lastnikom, opravi terenski ogled in izbor drevja za posek. V postopku sodeluje izključno lastnik gozda (oziroma solastniki ali njihovi pooblaščenci), druge osebe pa lahko sodelujejo le kot svetovalci, brez vpliva na odločitev. Terenski ogled je bil v konkretnem primeru izveden. O njem praviloma ne nastane terenski zapisnik, kadar je lastnik sam, temveč si revirni gozdar pripravi zgolj lastne zabeležke, ki služijo kot podlaga za izdajo odločbe. Te zabeležke vsebujejo osnovne podatke, kot so lokacija poseka (k.o. in parc. št.) ter količina drevja po vrstah, načinu sečnje in debelinskih stopnjah. Ob tem dodaja, da razlogi za posek dreves izhajajo že iz same odločbe o odobritvi poseka izbranih dreves z dne 18. 2. 2026, kjer so navedeni v razpredelnici (stolpec »vrsta sečnje«). Strokovna presoja temelji na skladnosti predlaganega poseka z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti, pri čemer ta presoja poteka neposredno na terenu in brez posebnega dokumentiranja. Podatki o drevesih, navedenih v odločbi, niso zbrani v ločeni dokumentaciji, temveč temeljijo na ugotovitvah revirnega gozdarja na terenu in njegovih zabeležkah.

(32) IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z zahtevanimi dokumenti o strokovnem pregledu v času odločanja pri organu ne obstajajo, prav tako IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilki (2. odstavek 10. člena ZInfP). IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

(33) Glede na navedeno IP v postopku po ZDIJZ ni pristojen ugotavljati, ali je bila dokumentacija pravilno ustvarjena, hranjena in uničena, oziroma ali je odbiranje, izločanje in uničevanje izvedeno pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj določene dokumentacije ni, oziroma ali bi morala biti, je torej v pristojnosti drugih organov, in sicer upravne inšpekcije. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017, točka 10. in 11. IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

(34) Na podlagi zgoraj navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(35) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(36) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke