prosilec - Komunalno podjetje Ptuj d.d.
+ -Številka: 090-159/2023
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Prosilec je od organa, ki je javno podjetje v občinski lasti, zahteval podatke za količino porabljene vode in vrednost plačil v zadnjih 10 letih ter podatke o količini odpadne vode in vrednosti plačil za odvajanje in čiščenje odpadne vode v zadnjih 10 letih za določeno podjetje. Organ je zahtevo zavrnil iz razloga izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo je zatrjeval stranski udeleženec. Po preučitvi pritožbe IP ugotavlja, da je potrebno pritožbi delno ugoditi, saj gre v konkretnem primeru glede podatkov o količini porabljene vode in količini odpadne vode za okoljske podatke, ki pomenijo absolutno javne podatke po 2. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej gre za podatke, ki pomenijo poseg v okolje. Glede podatkov o vrednosti plačil za porabljeno vodo in za podatke o vrednosti plačil za odvajanje in čiščenje odpadne vode, je IP ugotovil da gre za prosto dostopne podatke iz razloga 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Podatki, ki se nanašajo na vrednost plačil za porabo vode iz javnega vodooskrbnega sistema se nanašajo na izvajanje gospodarske javne službe in pomenijo porabo javnih sredstev. Glede podatkov o vrednosti plačil za odvajanje in čiščenje odpadnih voda pa IP ugotavlja, da je organ upravljavec objektov in infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe in ki predstavlja gospodarsko javno infrastrukturo, ki je v lasti občine. IP tako ocenjuje, da gre pri odvajanju in čiščenju odpadnih industrijskih voda za takšno dejavnost, ki je neločljivo povezana z opravljanjem gospodarske javne službe, hkrati pa je izvajanje te dejavnosti in upravljanje z gospodarsko infrastrukturo podrobno regulirano z več javnopravnimi predpisi. IP tako meni, da mora biti javnosti priznana pravica nadzora nad pravilnostjo samega upravljanja in s tem dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih voda tudi izven obsega izvajanja obvezne gospodarske javne službe.
ODLOČBA:
Številka: 090-159/2023/5
Datum: 21. 7. 2023
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 10. 5. 2023, zoper odločbo Komunalnega podjetja Ptuj d.d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: organ), št. IJZ-9/2023-JJ, z dne 26. 4. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca, z dne 10. 5. 2023, zoper odločbo Komunalnega podjetja Ptuj d.d., št. IJZ-9/2023-JJ, z dne 26. 4. 2023, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- Pogodba o odvajanju in čiščenju odpadnih voda z dne 30. 9. 2014, z aneksi št. 1, 2, 3, 4, 5, pri čemer je dolžan v 1. alineji 16. člena pogodbe, na strani 6, prekriti ime in priimek predstavnic naročnika, telefonski številki, elektronska naslova in delovni mesti;
- Preglednica plačil Perutnine Ptuj d.o.o. po letih;
- Finančne kartice Perutnine Ptuj d.o.o. od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2022 po posameznih letih in posameznih kontih;
- Preglednice količin odvedenih in očiščenih odpadnih vod iz lastnega zajetja Perutnine Ptuj d.o.o. po posameznih letih, v delu, ki se nanaša na Perutnino Ptuj d.o.o. (7. vrstica v tabelah);
- Preglednice (excel) količin porabljene vode iz javnega vodovodnega sistema na vseh objektih Perutnine Ptuj d.o.o., za katere obračun izvaja Komunalno podjetje Ptuj d.d., ne glede na občino, v kateri se objekt nahaja;
- Preglednice (excel) količin odvedene in očiščene odpadne vode odjemnih mest Perutnine Ptuj d.o.o. iz javnega vodovoda, ki se očistijo na Centralni čistilni napravi Ptuj.
2. Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan skladno s 1. točko izreka te odločbe prekriti, zavrne.
3. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
Prosilec je v zahtevi z dne 29. 3. 2023 od organa zahteval dostop do informacij javnega značaja, in sicer do dokumentacije, ki se nanaša na porabljeno vodo Perutnine Ptuj d.d., za obdobje zadnjih 10 let ter za podatke o vrednosti plačil vode, ki jo je Perutnina Ptuj plačala v zadnjih 10 letih, za vsako leto posebej.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. IJZ-9/2023-JJ z dne 26. 4. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil iz razloga izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je v izpodbijani odločbi uvodoma navedel definicijo informacije javnega značaja in da je v postopku ugotovil, da razpolaga samo z nekaterimi dokumenti, ki jih zahteva prosilec, in sicer s podatki o količinah porabljene vode Perutnine Ptuj d.d. iz javnega vodooskrbnega sistema za zadnjih 10 let in s podatki o vrednosti plačil vode, porabljene iz javnega vodooskrbnega sistema, za obdobje zadnjih 10 let, za vsako leto posebej. Prav tako je navedel, da razpolaga le s količinami odpadnih voda odvedenih iz obratov Perutnine Ptuj d.o.o. na Centralno čistilno napravo Ptuj za obdobje zadnjih 10 let in s podatki o vrednosti plačil za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, odvedenih iz obratov Perutnine Ptuj d.o.o. na Centralno čistilno napravo Ptuj, ki jih je Perutnina Ptuj d.o.o. plačala v zadnjih 10 letih, za vsako leto posebej. Organ je zaradi varovanja pravic ali pravnih koristi drugih oseb v postopek s pozivom o priglasitvi stranke udeležbe pritegnil gospodarsko družbo Perutnina Ptuj d.o.o., ki je v svoji izjavi nasprotovala posredovanju zahtevane dokumentacije, saj ti podatki predstavljajo poslovno skrivnost družbe v smislu 39. člena Zakona o gospodarskih družbah in 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti ter jih kot take družba skrbno varuje. Organ je tudi povzel izjavo stranskega udeleženca. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe je organ navedel določbo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki govori o izjemi od prostega dostopa zaradi varovanja poslovne skrivnosti ter definicijo poslovne skrivnosti iz Zakona o poslovni skrivnosti. Organ je tudi ugotovil, da zahtevani dokumenti ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno izplačilo iz javnih sredstev, saj se zahteva nanaša na podatke o vrednosti plačil oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja komunalnih odpadnih voda s strani zasebnega subjekta organu. Dalje je organ ugotovil, da že iz narave zahtevanih dokumentov izhaja, da se nanašajo na konkretne posle in že kot taki vsebujejo določene poslovne informacije. Ti podatki nedvomno predstavljajo podatke, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto dejavnosti. Dalje je organ ugotovil, da imajo zahtevani podatki tržno vrednost, saj ti podatki soooblikujejo končni strošek proizvodnje perutninskega mesa in v končni fazi neposredno vplivajo na oblikovanje končne cene proizvodov. Po oceni organa bi tako razkritje zahtevanih podatkov potencialno škodovalo poslovnim interesom stranskega udeleženca in konkurenčni sposobnosti, kar pomeni, da imajo zahtevani podatki zanj določeno tržno vrednost. Prav tako je organ ugotovil, da iz izjasnitve stranskega udeleženca izhaja, da je kot imetnik poslovne skrivnosti razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost ter da je v Pogodbo o odvajanju in čiščenju odpadnih voda z dne 30. 9. 2014 vključeno pogodbeno določilo o dolžnosti pogodbenih strank k varovanju podatkov, ki so predmet pogodbe, kot poslovne skrivnosti, zaradi česar zahtevanih podatkov tudi iz tega razloga ni mogoče razkriti.
Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo dne 10. 5. 2023, neposredno na IP, ta pa jo je je z dopisom št. 092-54/2023/2 dne 12. 5. 2023 odstopil organu, kot prvostopenjskemu organu, skladno z določbo drugega odstavka 239. člena ZUP. Prosilec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 237. člena ZUP. Najprej navaja, da je organ zagrešil bistveno kršitev določb postopka, saj je odločba pomanjkljivo obrazložena, prav tako je pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje in je materialni predpis napačno uporabljen. Dalje navaja, da je organ v izpodbijani odločbi povzemal navedbe stranskega udeleženca glede poslovne skrivnosti, izjava pa mu ni bila predložena in je z njo seznanjen le posredno. Prosilec meni, da je organ napačno zaključil, da naj bi zahtevani podatki predstavljali poslovno skrivnost po ZPosS in da zahtevani dokumenti ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno plačilo iz javnih sredstev. Podatek o zaračunavanju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je neposredno povezan s plačilom iz javnih sredstev, saj se na Centralno čistilno napravo Ptuj odvedene odpadne vode, s strani organa predajajo naprej v nadaljnjo obravnavo ustreznim predelovalcem (iz njih nastane t.i. dehidrirano blato, ki predstavlja odpadek klasifikacijske številke 19 08 05) in ta predaja dehidriranega blata predstavlja neposredni izdatek, ki se financira s strani vsakega gospodinjstva v Mestni občini Ptuj, in torej tudi s strani gospodarskih subjektov (kar je tudi stranski udeleženec). Zato je pomembno, ali se z zaračunanimi storitvami odvajanja in čiščenja komunalnih voda stranskemu udeležencu s strani organa pokrije strošek oddaje dehidriranega blata, ki v posledici tega nastane na Centralni čistilni napravi Ptuj. Količina in cena odvedene komunalne odpadne vode s strani stranskega udeleženca mu je kot svetniku Mestne občine Ptuj in občanu nepoznana in je podlaga za to, da ugotovi, ali pokrije strošek predelave dehidriranega blata, ki pa je prosilcu znan, saj ceno na podlagi izdelanega elaborata organa, po tem ko ta izvede javno naročilo, potrdi ravno občinski svet. Da bi lahko ugotovil, ali stranski udeleženec s plačilom za odpadne vode in za čiščenje le-teh pokrije strošek predaje dehidriranega blata, ki v tem postopku delovanja čistilne naprave nastane, je torej nujno, da razpolaga s količino odpadnih voda, ki jo stranski udeleženec na letni ravni spusti v Centralno čistilno napravo Ptuj in s ceno, ki jo za to na letni ravni plača. Prosilec izpostavlja, da v primeru, če cena, ki se zaračuna stranskemu udeležencu, ne pokrije stroška ravnanja z dehidriranim blatom, negativno razliko plača sleherni občan oziroma gospodinjstvo Mestne občine Ptuj. Jasno je torej, da tudi v primeru, če bi šlo za poslovno skrivnost stranskega udeleženca, interes javnosti prevlada nad interesom stranskega udeleženca. Nihče, ki sklepa pogodbe z javnopravnim subjektom, tudi ne more pričakovati popolne tajnosti podatkov, kar velja tudi za stranskega udeleženca, posredovanje podatkov pa po mnenju prosilca zagotovo zadosti potrebam javnega interesa, ki ga prosilec opravlja v svojstvu svetnika Mestne občine Ptuj, ki je sicer skoraj 60% družbenik v organu (le-ta na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda izvaja koncesijsko dejavnost). V konfliktu javnega in zasebnega ne more prevladati interes zasebnega oziroma poslovna skrivnost, saj sicer ni mogoče vzpostaviti učinkovitega nadzora nad porabo javnih sredstev in tega, da občani in gospodinjstva posredno ne financirajo tudi poslovanja gospodarskih družb. Zahtevo za posredovanje podatkov je torej podal v zaščito javnega interesa, konkretno vseh občanov Mestne občine Ptuj, ki si zagotovo ne želijo financirati izgube organa v poslovanju s stranskim udeležencem. Izpostavlja tudi, da je dokazno breme glede pogojev poslovne skrivnosti v celoti na stranskem udeležencu in se ne more strinjati s tem, da se njegovi argumenti nekritično akceptirajo s strani organa in kot taki predstavljajo zadosten razlog za opredelitev podatkov za poslovno skrivnost. Na koncu prosilec še poudarja, da količina porabljene vode stranskega udeleženca in količina pretoka odpadnih voda, predstavlja tudi okoljski podatek in da o tej izjemi organ sploh ni odločal v tem smislu. Kot določa ZPosS, se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. ZDIJZ določa v 2. alineji tretjega odstavka 6. člena izjemo glede podatkov o emisijah v okolje, odpadkih, nevarnih snovi v obratu ali podatkov iz varnostnega poročila in drugih podatkov, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Zakon o varstvu okolja v 15. členu določa, da so okoljski podatki javni in da ima vsakdo pravico dostopa do njih, skladno z zakonom. Dostop do okoljskih podatkov določa tudi 160. člen ZVO-2, ki v drugem odstavku eksemplifikativno našteva okoljske podatke, nato pa v tretjem odstavku izrecno zapiše, da so v vsakem primeru javni okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona. Prosilec navaja, da organ ni naredil ustrezne presoje dokumentov iz tega vidika, saj dostop do okoljskih informacij predstavlja t.i. izjemo, ki je v pravni red vnesena na podlagi Aarhuške konvencije. Ker gre pri zahtevanih podatkih (vsaj kar zadeva količine, pa tudi glede cene) za okoljsko tematiko, ki zadeva vsakogar, je v tem smislu tudi potrebno presojati, kaj predstavlja poslovno skrivnosti in kaj javni interes. Tudi v morebitnem tehtanju interesa je koristi okolja (narave) potrebno postaviti pred parcialne koristi gospodarskih družb (tudi stranskega udeleženca), ki ravnajo z odpadki, emisijami v okolje. Prosilec zato predlaga, da se njegovi zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja ugodi in se mu posreduje dokumente v celoti, zgolj podredno pa predlaga, da se mu zagotovi vsaj omejen dostop v tistem delu, kjer zahtevana dokumentacija ne predstavlja poslovne skrivnosti oziroma, da se v delu, kjer predstavlja poslovno skrivnost, prekrije.
Organ po vloženi pritožbi izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 31. 5. 2023, odstopil v odločanje IP.
Pritožba ni utemeljena.
IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.
Stranska udeležba v postopku
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve mora organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Iz dokumentov prvostopne zadeve je razvidno, da je organ v postopek pozval družbo Perutnina Ptuj d.o.o., ki je priglasila stransko udeležbo in navedla, da nasprotuje posredovanju zahtevane dokumentacije, ker ta vsebuje podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Podatki se namreč nanašajo izključno na družbo kot porabnika oziroma naročnika in niso splošno znani, za družbo pa so pomembni, med drugim, z vidika varstva njenih tržnih interesov, saj sooblikujejo končni strošek proizvodnje perutninskega mesa in v končni fazi tako posredno vplivajo na oblikovanje končne cene proizvodov. Navedla je še, da so na ravni družbe sprejeli vse potrebne in razumne ukrepe, da se ti podatki ohranjajo oziroma varujejo kot poslovna skrivnost in je dostop do teh podatkov omejen, saj so z njimi seznanjeni samo tisti zaposleni (direktor PC MI Ptuj, ekolog), ki te podatke potrebujejo pri svojem delu oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij in so jih dolžni hraniti tako, da so zavarovani pred protipravno pridobitvijo, protipravno uporabo in protipravnim razkritjem. Nenazadnje je bilo v luči sprejemanja potrebnih in razumnih ukrepov v fazi sklepanja Pogodbe o odvajanju in čiščenju odpadnih voda z dne 30. 9. 2014 v pogodbo vključeno tudi določilo o dolžnosti pogodbenih strank k varovanju podatkov, ki so predmet pogodbe, kot poslovne skrivnosti. Organ je odgovor stranskega udeleženca upošteval pri odločanju, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe.
Prav tako je organ pritožbo prosilca v skladu z 241. členom ZUP posredoval stranskemu udeležencu, da se kot stranka z nasprotnim interesom izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Ta je v odgovoru ponovil svoje navedbe iz dopisa o priglasitvi stranske udeležbe ter še navedel, da dokumenti v obravnavanem primeru ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno porabo oziroma izplačilo javnih sredstev, saj se konkretna zahteva prosilca nanaša na vrednosti plačil oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalnih voda družbe, ki je subjekt zasebnega prava, zato so navedbe prosilca neutemeljene. Glede navedb prosilca, da gre za okoljske podatke, je navedel, da je iz vložene pritožbe mogoče razbrati, da prosilec že razpolaga s podatki o odpadkih, ki nastanejo s predelavo odpadnih voda (t.i. dehidrirano blato), tako je njegova pravica dostopa že izčrpana, plačila oziroma stroški, ki jih ima družba v zvezi z odvajanjem oziroma čiščenjem in predelavo odpadnih voda, pa ne predstavljajo okoljskega podatka. Glede na število zahtev, obseg zahtevanih podatkov, časovno obdobje, za katero se zahtevajo podatki in dodatna pojasnila prosilca, pa gre za zahteve šikanoznega značaja, ki tudi ne prestanejo testa javnega interesa.
Pojem informacije javnega značaja
Uvodoma IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.
Po pregledu spisovne dokumentacije pa IP ugotavlja, da so predmet zahteve prosilca naslednji dokumenti, s katerimi organ razpolaga in ki jih je priložil ob odstopu pritožbe:
- Pogodba o odvajanju in čiščenju odpadnih voda z dne 30. 9. 2014, z aneksi št. 1, 2, 3, 4, 5;
- Preglednica plačil Perutnine Ptuj d.o.o. po letih, v drugem stolpcu tabele za vodarino, odvajanja in čiščenje iz javnega vodooskrbnega sistema in v tretjem stolpcu tabele kanalščina (odvajanje in čiščenje) lastno zajetje;
- Finančne kartice Perutnine Ptuj d.o.o. od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2022 po posameznih letih in posameznih kontih;
- Preglednice količin odvedenih in očiščenih odpadnih vod iz lastnega zajetja Perutnine Ptuj d.o.o. po posameznih letih (v delu, ki se nanaša na Perutnino Ptuj d.o.o.);
- Preglednice (excel) količin porabljene vode iz javnega vodovodnega sistema na vseh objektih Perutnine Ptuj d.o.o., za katere obračun izvaja Komunalno podjetje Ptuj d.d., ne glede na občino, v kateri se objekt nahaja;
- Preglednice (excel) količin odvedene in očiščene odpadne vode odjemnih mest Perutnine Ptuj d.o.o. iz javnega vodovoda, ki se očistijo na Centralni čistilni napravi Ptuj.
V obravnavani zadevi ni sporno, da navedeni dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do podatkov o količini porabljene vode in vrednosti plačila za obdobje zadnjih 10 let ter o količini pretoka odpadnih voda in o vrednosti plačil za odvajanje in čiščenje odpadnih voda za Perutnino Ptuj d.o.o., za obdobje zadnjih 10 let, dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa.
Izjeme od prostega dostopa
5. člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja. Organ pa lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 5. a členu in v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Organ je v izpodbijani odločbi na splošno povzel 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost, ter svojo odločitev utemeljeval na podlagi 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljnjem besedilu ZPosS). Ker je torej organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi izjeme varstva poslovne skrivnosti, se IP v nadaljevanju najprej opredeljuje do vprašanja, ali je pri zahtevanih dokumentih ta izjema podana.
Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost)
Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu ZGD-1) pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da je del zahtevanih podatkov nastal pred uveljavitvijo ZPosS, je treba pri presoji poslovne skrivnosti upoštevati določbe 39. in 40. člena ZGD-1, za podatke, nastale po uveljavitvi ZPosS, pa določbe tega zakona.
Izhajajoč iz člena 39 ZGD-1 je ugotoviti, da je zakon razlikoval dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi so se podatki šteli za poslovno skrivnost. Prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1 pa sta nadalje določala, da družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.
Upoštevaje določbe 39. člena ZGD-1 je IP najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija. Kot izhaja iz pravne teorije, se ta odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ni spuščal v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je bila prepuščena njemu samemu.[1] IP ugotavlja, da je iz Pogodbe o odvajanju in čiščenju odpadnih voda z dne 30. 9. 2014, sklenjene med Perutnino Ptuj d.o.o. in organom, razvidno, da je v pogodbo vključeno določilo o dolžnosti pogodbenih strank k varovanju podatkov, kot poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij poslovne skrivnosti v obravnavanem primeru je tako izpolnjen.
IP je v nadaljevanju preveril, ali iz zahtevanih dokumentov izhajajo podatki, ki se lahko štejejo za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. Pri tem kriteriju torej ni treba, da je podatek opredeljen kot poslovna skrivnost s kakšnim aktom ali kot tak izrecno označen, mora pa biti očitno, da bi z razkritjem nepooblaščeni osebi nastala škoda, ki pa mora biti občutna. Po pravni teoriji so predmet poslovne skrivnosti po tem kriteriju podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost (npr. nov postopek izdelave, seznam stalnih odjemalcev, analiza trga) ali prednost v negativnem smislu (npr. večje število reklamacij), pri t.i. know-how pa so to podatki, ki so za določeno podjetje specifični in mu zato zagotavljajo konkurenčno prednost. Sem ne sodijo npr. splošna znanja, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih pridobi povprečna oseba sčasoma z vestnim delom in usposabljanjem v delovnem razmerju na določenem delovnem mestu. Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina dokumenta taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih gospodarskih subjektov, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam. Po mnenju IP je objektivni kriterij v obravnavanem primeru izpolnjen, saj podatki o stroških, ki jih ima družba, med drugim sooblikujejo končni strošek proizvodnje perutninskega mesa in vplivajo tudi na končno ceno proizvodov. Prav tako podatki o količini odpadnih voda razkriva podatke o stanju in delovanju gospodarskega subjekta. Ti podatki so specifični za to podjetje in jih zaradi konkurenčnih razlogov podjetje ne razkriva drugim osebam, saj bi podjetju s tem nastala škoda.
Dalje je IP presojal še izjemo poslovne skrivnosti za podatke, ki so nastali po uveljavitvi ZPosS. Pojem poslovne skrivnosti po prvem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
1. je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
2. ima tržno vrednost;
3. imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (drugi odstavek).
IP ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru za podatke, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, saj se podatki nanašajo na konkretne posle med stranskim udeležencem in organom. Prav tako imajo zahtevani podatki za stranskega udeleženca tržno vrednost, saj gre za stroške, ki sooblikujejo končni strošek proizvodnje perutninskega mesa in s tem neposredno vplivajo na oblikovanje končne cene proizvodov. Torej bi razkritje teh podatkov škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom. Končno pa IP še ugotavlja, da je stranski udeleženec razumno ukrepal, da podatke ohrani kot poslovno skrivnost, saj so z zahtevanimi podatki seznanjeni zgolj zaposleni, ki te podatke potrebujejo pri svojem delu oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij in so te podatke dolžni skrbno varovati, poleg tega pa tudi Pogodba o odvajanju in čiščenju odpadnih voda z dne 30. 9. 2014 vsebuje pogodbeno določilo o dolžnosti varovanja podatkov, ki so predmet pogodbe, kot poslovne skrivnosti (predmet pogodbe pa je odvajanje in čiščenje odpadnih vod ter način obračuna storitev).
Ne glede na navedeno pa je treba upoštevati še tretji odstavek 39. člena ZGD-1 in tretji odstavek 2. člena ZPosS, ki določata, da se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. ZGD-1 in ZPosS torej napotujeta na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.
Izhajajoč iz tega je IP v nadaljevanju najprej presojal, ali gre pri zahtevanih podatkih za okoljske podatke, ki so absolutno javni na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena, saj ZDIJZ kot absolutno javne podatke določa podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatkov iz varnostnih poročil, kot tudi druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja (Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljevanju: ZVO-2)).
Okoljski podatki (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ)
Temeljne standarde glede dostopa do informacij na področju okolja, sodelovanja javnosti v postopkih odločanja glede okolja in učinkovitega varstva navedenih pravic predstavlja Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija), ki v 2. členu določa, da »okoljske informacije« pomenijo vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije v kakšni koli drugi materialni obliki: a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov; b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju; c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavke b). Informacije o okolju so podobno opredeljene tudi v členu 2(1) Direktive 2003/4/ES o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS. IP na tem mestu povzema le točko (b), ki je relevantna za konkreten primer in določa, da so to kakršnekoli informacije v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali katerikoli drugi materialni obliki o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup, sevanje ali odpadki, vključno z radioaktivnimi odpadki, emisije, izpusti in druga sproščanja v okolje, ki vplivajo ali bi utegnili vplivati na elemente okolja, navedene pod točko (a), to pa so zrak in ozračje, voda, tla, zemljišča, krajina in naravni življenjski prostori.
Kateri podatki štejejo za okoljske podatke, v nacionalni zakonodaji opredeljuje drugi odstavek 160. člena ZVO-2, in sicer so to zlasti podatki o: 1. stanju okolja in njegovih delov; 2. naravnih pojavih; 3. naravnih dobrinah (naravnem javnem dobru, naravnih vrednotah in biološki raznovrstnosti, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in naravnih virih); 4. emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo, in okoljskih nesrečah; 5. dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali na sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami; 6. ekonomskih analizah in ocenah, uporabljenih pri sprejemanju ukrepov iz prejšnje točke; 7. zdravstvenem stanju, varnosti in življenjskih razmerah ljudi, vključno s podatki o onesnaženosti prehranjevalnih verig, ter stanju objektov kulturne dediščine, če nanje vpliva ali bi lahko vplivala obremenjenost okolja, ali z njimi povezani dejavniki ali postopki in dejavnosti iz 5. točke tega odstavka, in 8. preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic. Nadalje je v tretjem odstavku istega člena določeno, da so ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, javni.
Iz omenjenih opredelitev okoljskih informacij izhaja, da med okoljske podatke sodijo vse informacije, ki kakorkoli posegajo v okolje. IP tako ugotavlja, da podatki o količini porabljene vode in podatki o količini pretoka odpadnih voda nedvomno pomenijo okoljske podatke, saj gre za podatke, ki se nanašajo na del okolja (vodo), na njega vplivajo in ki pomenijo poseg v to okolje. Poraba vode posameznega uporabnika iz vodooskrbnega sistema je poseg v naravno okolje (vodo). Glede industrijskih odpadnih voda so poleg tega z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo določene mejne vrednosti in pravila v zvezi z zmanjševanjem onesnaževanja okolja, na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda pa se za onesnaževanje okolja zaradi izpuščanja odpadnih voda plačuje tudi okoljska dajatev, torej obstaja širši družbeni interes za obvladovanje in zmanjševanje onesnaževanja z izpusti odpadnih voda. IP tako ugotavlja, da gre v tem delu zahtevanih podatkov (torej glede količine porabljene vode in glede količine pretoka odpadnih voda za obdobje zadnjih 10 let) za podatke, ki jih je treba opredeliti kot okoljske podatke in ki pomenijo po ZDIJZ absolutno javne podatke, glede katerih ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. ZDIJZ je namreč z določbo 2. alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje okoljskih podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno.
Organ se v izpodbijani odločbi ni posebej opredelil do vprašanja, ali predstavljajo zahtevani podatki okoljske podatke, ki so absolutno javni podatki, stranski udeleženec pa je v odgovoru na pritožbo navedel zgolj, da iz pritožbe izhaja, da prosilec že razpolaga s podatki o odpadkih, ki nastanejo s predelavo odpadnih voda (t.i dehidrirano blato) in da plačila oziroma stroški, ki jih ima družba v zvezi z odvajanjem in čiščenjem ter predelavo odpadnih voda ne predstavljajo okoljskega podatka. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da iz pritožbe ni razvidno, da bi prosilec z zahtevanimi podatki že razpolagal, zato so navedbe stranskega udeleženca glede tega neutemeljene.
Glede podatkov o vrednosti plačil porabljene vode in za podatke o vrednosti plačil za odvajanje in čiščenje odpadnih voda), oboje za obdobje zadnjih 10 let, pa IP ugotavlja, da v tem delu ne gre za okoljske podatke, saj iz njih ni mogoče ugotoviti vpliva na okolje. Same finančne vrednosti plačil namreč ne izkazujejo posega v okolje in ne gre za podatke o emisijah v okolje, odpadkih, nevarnih snoveh v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa ZVO-2. Izjema od izjem po 2. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tako v obravnavanem delu zahtevanih podatkov (vrednost plačil za porabljeno vode in za odvajanje in čiščenje odpadnih voda) ni podana. Za navedene podatke je tako IP v nadaljevanju presojal, ali je podana druga izjema od izjem v smislu, ali ti podatki predstavljajo porabo javnih sredstev.
Poraba javnih sredstev (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ)
ZDIJZ v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena določa, da se dostop do zahtevane informacije v vsakem primeru dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Glede na prej navedene ugotovitve glede izjeme poslovne skrivnosti, je IP upošteval določbe tretjega odstavek 39. člena ZGD-1 in tretji odstavek 2. člena ZPosS, ki določata, da se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni, presojal še, ali pomenijo podatki o vrednosti plačil porabljene vode in o vrednosti plačil za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, za obdobje 10 let, porabo javnih sredstev.
IP najprej ugotavlja, da je organ družba, ki je v 100% javni lasti (največji delež ima Mestna občina Ptuj, sledijo še okoliške občine). Ustanovljen je bil z Odlokom o organiziranju javnega podjetja za opravljanje komunalnih dejavnosti (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 37/1989). Na podlagi Akta o lastninskem preoblikovanju podjetja Komunalno podjetje Ptuj p.o., se je preoblikoval v delniško družbo Komunalno podjetje Ptuj d.d. Iz spletne strani organa izhaja, da prednostno opravlja tiste dejavnosti, ki so opredeljene kot gospodarske javne službe, predvsem pa tiste, ki pomenijo izvajanje naslednjih opisno določenih dejavnost: dejavnost proizvodnje in distribucije vode, dejavnost odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, zbiranje in odvoz določenih vrst komunalnih odpadkov, upravljanje s pristanišči in vstopno izstopnimi mesti na reki Dravi in Ptujskem jezeru.
Skladno z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/2009, 11/2013) se vodooskrba na tem območju izvaja v obliki koncesionirane obvezne občinske gospodarske javne službe (1. in 3. člen). Gre torej za opravljanje dejavnosti, ki je izrazito v javnem interesu in je urejena z javnopravnimi predpisi. 49. člen tega odloka določa, da se javna služba financira iz cene storitev javne službe, proračuna Mestne občine Ptuj, drugih virov. Na podlagi metodologije za oblikovanje cen za opravljanje javne službe Mestni svet Mestne občine Ptuj s pravilnikom o tarifnem sistemu določi elemente za določitev cene storitve javne službe. Pravilnik o tarifnem sistemu pripravi izvajalec javne službe in ga predloži v sprejem Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj. Kot izhaja iz spletne strani organa, so cene vodooskrbe določene s sklepom Mestne občine Ptuj in so javno objavljene.
IP najprej ugotavlja, da je organ uporabnik javnih sredstev v delu, ko izvaja dejavnost gospodarske javne službe (vodooskrba). Pri tem pojasnjuje, da pojem »poraba javnih sredstev« ne zajema samo proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe, pridobi iz drugih virov, npr. od končnih uporabnikov. Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Torej je v delu, v katerem izvaja dejavnost kot gospodarsko javno službo, uporabnik javnih sredstev, saj je kot javna sredstva treba šteti tudi sredstva, ki jih uporabniki plačujejo za storitve gospodarske javne službe. Izvajanje javne službe pa se izvaja v javnem interesu, zato gre za informacije, ki so že po zakonu absolutno javne. IP tako ugotavlja, da pomenijo podatki o vrednosti plačil porabljene vode za obdobje 10 let, porabo javnih sredstev in pomenijo po ZDIJZ absolutno javne podatke, glede katerih ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Glede podatkov o vrednosti plačil za odvajanje in čiščenje voda za Perutnino Ptuj d.o.o. pa IP ugotavlja, da gre za odvajanje in čiščenje odpadnih industrijskih voda in s tem za izvajanje dejavnosti izven obsega dejavnosti javne službe. Iz 2. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/2013, 15/2013) namreč izhaja, da ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Dalje pa ta odlok določa, da se odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, ne šteje za storitev javne službe, ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Izvajalec javne službe lahko navedene storitve izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture, a le v soglasju z lastnikom infrastrukture (7. člen). 8. člen pa še določa, da se smejo v javno kanalizacijo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek. Količina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo oziroma v skladu z uredbami za posamezne vrste virov onesnaženja, čistilnih naprav ali za posamezno emitirano snov.
Iz dokumentov konkretne zadeve (natančneje iz Pogodbe o odvajanju in čiščenju odpadnih voda) izhaja, da je organ izvajalec obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda, da upravlja javno kanalizacijsko omrežje in Centralno čistilno napravo odpadnih vod Ptuj in da Perutnina Ptuj d.o.o. odvaja svoje industrijske odpadne vode preko javnega kanalizacijskega omrežja v centralno čistilno napravo Ptuj.
Organ je torej upravljavec objektov in infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe in ki predstavlja gospodarsko javno infrastrukturo, ki je v lasti občine. IP tako ocenjuje, da gre pri odvajanju in čiščenju odpadnih industrijskih voda za takšno dejavnost, ki je neločljivo povezana z opravljanjem gospodarske javne službe, hkrati pa je izvajanje te dejavnosti in upravljanje z gospodarsko infrastrukturo podrobno regulirano z več predpisi (ZVO-2, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,…). IP tako meni, da mora biti javnosti priznana pravica nadzora nad pravilnostjo samega upravljanja in s tem dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih voda tudi izven obsega izvajanja obvezne gospodarske javne službe.[2]
Organ izvaja gospodarske javne službe in je bil s tem namenom tudi ustanovljen, kar pomeni, da je posebna dejavnost temu podrejena, zato je transparentnost dela organa tudi na področje posebne (tržne) dejavnosti pomembna in je nedvomno povezana z opravljanjem gospodarske javne službe, saj gre pri tem za uporabo infrastrukture, sredstev in kadrov, ki so primarno namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb organa. Opravljanje posebne (tržne) dejavnosti torej ne sme biti v škodo opravljanja gospodarske javne službe, zato so informacije javnega značaja tudi informacije, ki so nedvomno povezane s primarno dejavnostjo organa oziroma lahko nanjo vplivajo (negativno ali pozitivno).[3] Organu je zaupano upravljanje stvarnega premoženja lokalnih skupnosti, zato so dokumenti, ki se nanašajo izvajanje dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih industrijskih voda, v zakonsko določenem obsegu informacija javnega značaja, ne glede na to, ali so ti dokumenti nastali znotraj tržnega delovanja organa ali ne.
Ker je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem organov zavezancev, je treba izpostaviti še bistveno funkcijo ZDIJZ, tj. nadzorno funkcijo, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije je v konkretnem primeru bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja z javnimi sredstvi. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Vsaka pravna oseba javnega prava (tudi javno podjetje) se mora zaradi vsega navedenega še dodatno zavedati, da je njegova svoboda (predvsem v delu, kjer se tržno delovanje prepleta z javnopravnimi nalogami) omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti delovanja. IP pa na tem mestu opozarja tudi na izjemen pomen dejavnosti gospodarskih javnih služb za državljane (občane), izhajajoč med drugim tudi iz določbe drugega odstavka 2. člena ZGJS, po kateri je pri zagotavljanju javnih dobrin pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Iz vsega navedenega izhaja, da informacije javnega značaja predstavljajo vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanem dejavnosti javne službe (tudi podporne dejavnosti, kot so na primer upravljanje lastnih kadrov, računovodstvo, nabava pisarniškega in drugega potrošnega materiala in ne nazadnje skrb za ugled organa).
Pri tem je treba upoštevati tudi določbe Zakona o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF). Javna podjetja, v katerih imajo občine odločujoč vpliv na upravljanje, kot je v obravnavanem primeru, sodijo po določbah tega zakona v javni sektor (8. točka prvega odstavka 3. člena ZJF). Takšna javna podjetja se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo, če je z zakonom, ki ureja financiranje občin to dovoljeno in pod pogoji, ki jih določi občinski svet (prvi odstavek 88. člena ZJF). Te zakonske določbe prav tako kažejo na dejstvo, da je organ zavezan delovati po javnih predpisih tudi, ko gre dejavnosti izven obsega obveznih gospodarskih javnih služb.
Upoštevaje navedeno tako IP ugotavlja, da so zahtevane informacije, konkretno vrednosti plačil za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa. Zahtevani podatki v obravnavanem primeru sicer ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno izplačilo javnih sredstev, vendar kot že navedeno, se njihova vsebina nanaša na področje opravljanja gospodarske javne službe organa, in s tem na razpolaganje z javnimi sredstvi. Organ je namreč upravljavec javne infrastrukture in primarno opravlja javne naloge. In ker v obravnavanem primeru ne gre za infrastrukturo v zasebni lasti, ima javnost nedvomno pravico izvedeti podatke o vrednosti plačil za odvajanje in čiščenj odpadnih voda. Pri teh podatkih ni relevantno, ali odpadki »izvirajo« iz dejavnosti gospodarske javne službe, ali iz drugih dejavnosti organa.
K navedenim argumentom pa se še posebej pridružuje dejstvo, da so občine pri razpolaganju s premoženjem zavezane postopati po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZSPDSLS-1), pri čemer zakon v 8. in 9. členu, kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. V postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev se zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. Ravnanje s stvarnim premoženjem je javno, če zakon ne določa drugače, ki pa za obravnavani primer IP ni znan. V obravnavanem primeru gre namreč nedvomno za razpolaganje z infrastrukturo, katere upravljavec je organ, sicer pa je v lasti/solasti občin kot organov lokalne samouprave, za katere veljajo navedene določbe ZSPDSLS-1.[4]
Na podlagi vsega navedenega, ob upoštevanju pomembnosti opravljanja gospodarske javne službe organa v razmerju do opravljanja posebne dejavnosti, IP zaključuje, da so podatki o vrednosti plačil odvajanja in čiščenja odpadnih voda za Perutnino Ptuj d.o.o., za obdobje zadnjih 10 let, prosto dostopni, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
IP se do testa interesa javnosti, ki ga je v odgovoru na pritožbo izpostavil stranski udeleženec, ne opredeljuje, ker pri t.i. absolutno javnih podatkih test interesa javnosti ni predviden. Iz določb tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo varstva poslovne skrivnosti) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev ali okoljske podatke.
Ker IP po uradni dolžnosti ugotavlja še, da dokument »Pogodba o odvajanju in čiščenju odpadnih voda z dne 30. 9. 2014, z aneksi«, vsebuje tudi osebne podatke posameznih fizičnih oseb, se v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.
Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov[5] IP ugotavlja, da so podatki o imenih in priimkih, podpisih, izobrazbi ter delovnih mestih oziroma položajih posameznih fizičnih oseb nedvomno osebni podatki.
IP je preveril še, ali je za obdelavo predmetnih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.
Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da ni zakonske podlage za prosto dostopnost podatkov o imenu in priimku, delovnem mestu, tel. številki in elektronskem naslovu zaposlenih pri stranskem udeležencu (v 16. členu Pogodbe), ker gre za posameznike, ki niso javni uslužbenci. Niso pa varovani podatki o imenu, priimku, podpisu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Varovani torej niso podatki o imenu, priimku, položaju in podpisu zastopnikov stranskega udeleženca.
Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.
Delni dostop
Ker IP ocenjuje, da za razkritje določenih osebnih podatkov ni ustrezne pravne podlage, je odločil, da mora organ te podatke v dokumentu »Pogodba o odvajanju in čiščenju odpadnih voda z dne 30. 9. 2014, z aneksi«, prekriti.
IP je torej odločil o delnem dostopu, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, kot to izhaja iz izreka te odločbe.
Ob tem IP še pojasnjuje, da dokument »Preglednice količin odvedenih in očiščenih odpadnih vod iz lastnega zajetja Perutnine Ptuj d.o.o. po posameznih letih« vsebuje tudi podatke glede drugih uporabnikov, ki niso del zahteve prosilca in glede katerih IP ni odločal v konkretnem primeru, zato je potrebno prosilcu dostop omogočiti zgolj do podatkov, ki se nanašajo na stranskega udeleženca (Perutnina Ptuj d.o.o.). Pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja sta namreč organ in IP vezana na zahtevek prosilca (125. člen ZUP).
Sklepno
IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu (varovani osebni podatki) je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[6] oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
[1] Kot izhaja npr. iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 (točka 12), ni mogoče posegati v avtonomijo gospodarskega subjekta, da sam določi s pisno odredbo oziroma sklepom, kaj šteje za poslovno skrivnost, če niso podane zakonsko določene izjeme po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje.
[2] V tem smislu glej odločbo IP št. 090-270/2020.
[3] Navedeno stališče je zavzelo Vrhovno sodišče RS v sodbi opr.št. I Up 122/2006 in sklepu X Ips 96/2011 (točka 12).
[4] V zvezi s tem IP opozarja še na sodbo Upravnega sodišča opr. št. I U 1544/2018, v kateri je sodišče med drugim poudarilo, da so lahko informacije javnega značaja vse informacije, ki so kakorkoli povezane z upravljanjem stvarnega premoženja lokalne skupnosti.
[5] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.
[6] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.