prosilec - Inšpektorat RS za delo

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi prosilca zoper odločitev organa, s katero je ta v celoti zavrnil dostop do zahtevanega inšpekcijskega zapisnika. Ker je IP ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo (glede vprašanja izjeme varstva osebnih podatkov in možnosti delnega dostopa) in da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti (ker izrek ni skladen z obrazložitvijo), je IP pritožbi prosilca ugodil, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponoven postopek.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-459/2024/5

Datum: 19. 12. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………..(v nadaljevanju: prosilec), z dne 6. 12. 2024, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-41/2024-2 z dne 26. 11. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 6. 12. 2024 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo, št. 090-41/2024-2 z dne 26. 11. 2024 se ugodi in se 1. točka izreka izpodbijane odločbe odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 13. 11. 2024 pri organu vložil zahtevo za posredovanje kopije uradnega zapisnika o opravljenem izrednem inšpekcijskem nadzoru, ki je bil opravljen pri Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Navedel je, da je bil o opravljenem nadzorstvu obveščen z dopisom št. 06100-2115/2024 z dne 11. 10. 2024.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-41/2024-2 z dne 26. 11. 2024 v celoti zavrnil. V obrazložitvi je med drugim navedel definicijo osebnega podatka in definicijo obdelave osebnih podatkov ter pojasnil, da je ugotovil, da zahtevana informacija vsebuje tudi osebne podatke. V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 5. člena ZVOP-2 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomenita obdelavo osebnih podatkov, za kar mora imeti zavezanec podlago v zakonu. Ker organ nima pravne podlage, po kateri bi bili navedeni podatki javno dostopni, so ti podatki izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ocenil je, da glede na okoliščine konkretne zadeve iz zahtevane dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prekriti osebnih podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke, ki se nanašajo na delovno nesrečo poimensko navedene delavke z dne 25. 9. 2023, ki se nanaša nanjo, zato se tudi s prekritjem podatkov ne bi moglo prekriti prepoznavnosti oseb. Glede na to, da je prosilec zahteval podatke, ki se nanašajo na točno določeno fizično osebo, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje po ZDIJZ v smislu točke c) člena &. Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz drugega ali tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), po oceni organa dostop do zahtevanih dokumentov ni mogoč, zato je organ odločil, da zahtevo prosilca v celoti zavrne. Odločil je tudi, da v postopku posebni stroški niso nastali.

Zoper odločbo organa št. 090-41/2024-2 z dne 26. 11. 2024 je prosilec dne 6. 12. 2024 vložil pritožbo (dalje izpodbijana odločba). Ne strinja se z zavrnitvijo in navaja, da se obrazložitev organa, da je zahteval podatke za točno določeno fizično osebo, zagotovo ne nanaša na uradni zapisnik o opravljenem izrednem inšpekcijskem nadzoru, ki ga je zahteval v konkretnem primeru. Posameznica (v povezavi z delovno nesrečo z dne …….ki jo organ navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe, namreč z navedenim inšpekcijskim zapisnikom po njegovem ni povezana in se v njem ne nahajajo njeni osebni podatki. Ne strinja se z zaključkom organa, da ni možen niti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ. Vztraja pri posredovanju zahtevanega zapisnika.

Pritožbo prosilca je organ dne 9. 12. 2024 odstopil v reševanje IP.

Pritožba je utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v njegovo delovno področje Sporno pa je vprašanje, glede katerih dokumentov je organ odločil, da ustrezajo zahtevi prosilca ter ali je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ.

Po pregledu dokumenta, ki je bil predmet zahteve prosilca, to je zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu pri UKC Maribor, št. 06106-2135/2024 z dne 10. 10. 2024 (dalje zahtevan inšpekcijski zapisnik), ki ga je organ IP posredoval v okviru spisovne dokumentacije z odstopom pritožbe, IP ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Izrek slednje namreč ni skladen z obrazložitvijo. Medtem, ko iz izreka izhaja, da je bil predmet presoje zahtevan inšpekcijski zapisnik, pa se obrazložitev nanaša na zapisnik delovne nesreče tam navedene posameznice, ki s predmetnim primerom nima nobene zveze. Tako so utemeljene pritožbene navedbe prosilca, da mu imenovana ni znana in da se v zahtevanem inšpekcijskem zapisniku njeni osebni podatki ne nahajajo. Prav tako iz zahteve prosilca ne izhaja, da je ta zahteval osebne podatke z navedbo imena in priimka točno določene posameznice in da zato delni dostop ni mogoč. Prosilec je v zahtevi namreč navedel, da zahteva »zapisnik za UKC Maribor«, ta pa kot javni zavod sodi med delodajalce v javnem sektorju, pri njem zaposleni pa so javni uslužbenci. Izhajajoč iz vsega navedenega IP ugotavlja, da je v postopku izdaje izpodbijane odločbe prišlo do kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, organ pa je tudi napačno uporabil materialno pravo, v zvezi z vprašanjem, ali in v katerem delu zahtevanega dokumenta se nahajajo varovani osebni podatki in ali je do dokumenta možen delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ.

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.

V ponovljenem postopku je organ dolžan izvesti celovit ugotovitveni postopek in se konkretno opredeliti do vsebine zahtevanega inšpekcijskega zapisnika ter do vprašanja, ali zahtevani dokument vsebuje katero od izjem po določbah 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter natančno in določno opredeliti v izreku odločbe, v katerem delu (v primeru delnega dostopa) se dokument prekrije (npr., na strani..., se prekrije… ), v obrazložitvi odločbe pa pojasniti, na podlagi katere izjeme in jo tudi utemeljiti. 

Pri presoji izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, mora organ upoštevati, da je bil inšpekcijski zavezanec v konkretnem primeru delodajalec v javnem sektorju (javni zavod), pri katerem so zaposleni javni uslužbenci. O vprašanju, kdaj gre za osebne podatke javnih uslužbencev, ki so v zvezi z delovnim razmerjem ali v zvezi s porabo javnih sredstev in posledično niso varovani, je IP že večkrat odločal[1], prav tako o tem obstaja obsežna sodna praksa, ki ji je organ v ponovljenem postopku dolžan slediti[2].

V zvezi z vprašanjem delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ pa IP še dodaja, da je organ v obravnavani zadevi sprejel napačen zaključek, da delni dostop ni možen. Obravnavana zadeva se namreč bistveno razlikuje od dejanskega stanja v zadevi, ki jo je IP obravnaval pod opr. št. 090-303/2024 in v kateri je bil zavezanec prav tako organ. V zadevi št. 090-303/2024 je prosilka zahtevala dokument (zapisnik) in že v zahtevi navedla ime in priimek posameznice, na katero se zahteva nanaša, inšpekcijski zavezanec pa je bil delodajalec v zasebnem sektorju. Posledično je IP ugotovil, da anonimizacija dokumenta in delni dostop nista možna. V konkretnem primeru pa prosilec posameznika, na katerega se dokument nanaša, v zahtevi ni navedel z imenom in priimkom, prav tako pa gre za delodajalca v javnem sektorju, zahtevani dokument pa (med drugim) vsebuje podatke o javnih uslužbencih in podatke o porabi javnih sredstev. Organ je posledično dolžan v ponovljenem postopku ponovno presoditi, ali in v katere delu je možen delni dostop do zahtevanega inšpekcijskega zapisnika.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ napačno uporabil materialno pravo, v postopku pa je prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper prvo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

Zoper drugo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav,

namestnica pooblaščenke

[1] Npr.  odločbe IP št. 090-463/2024, št. 090-375/2024, št. 090-295/2024/7, št. 090-335/2024, št. 090-282/2024

[2] Glej spletno stran IP:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/II%20U%20312-2023-25%20(090-238-2023).pdf

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/I%20U%20761-2021-17%20(090-117-2021).pdf

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/I%20U%20762-2021-28%20(090-119-2021).pdf