prosilec - Gasilska zveza Zagorje ob Savi

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval številne dokumente v zvezi z refundiranjem plač, nakupom in sofinanciranjem vozila, vpogled v vse račune za obdobje treh let in posredovanje vseh zapisnikov organov organa za obdobje 5 let. Organ zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na zlorabo postopka, saj je bila po mnenju organa zahteva preobširna, prosilec pa ni navedel na katero področje javne službe se zahteva nanaša. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec ni zlorabil instituta dostopa do informacij javnega značaja in organu naložil, da prosilcu posreduje tiste dele dokumentov, ki sodijo v okvir opravljanja javne službe organa.

ODLOČBA:

Številka: 090-383/2021/21

Datum: 3. 6. 2022

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), drugega odstavka 251. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 12. 2021, zoper obvestilo o zavrnitvi zahteve Gasilske zveze Zagorje ob Savi, Cesta Borisa Kidriča 11 a, 1410 Zagorje ob Savi (v nadaljevanju organ), št. 33-AB/21 z dne 25. 11. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 8. 12. 2021 zoper obvestilo o zavrnitvi zahteve Gasilske zveze Zagorje ob Savi, št. 33-AB/21 z dne 25. 11. 2021, se delno ugodi in se odločitev v delu, ki se nanaša na dokumentacijo v zvezi z nakupom in sofinanciranjem AC 30/100 za PGD Zagorje-mesto, v obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2020 in zapisnike organov gasilke zveze: Skupščina, Upravni odbor, Poveljstvo, kolegij predsednika, v obdobju od 1. 1. 2017 do 30. 9. 2021 delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje kopije:
   • Zapisnik 24. seje Upravnega odbora GZ Zagorje ob Savi z dne 7. 3. 2018, in sicer:

• naslov zapisnika,
• celotno besedilo navedeno v sklopu pod vrstico »K 3. točki«,
• celotno besedilo pod vrstico »K 4. točki«,
• celotno besedilo pod vrstico »K 5. točki«,
• besedilo navedeno pod vrstico »K 8. točki«, ki se prične z besedno zvezo »Predsedniki društev« do konca povedi,
• nogo zapisnika (osebni podatki predsednika GZ),
  • Zapisnik 4. seje Upravnega odbora GZ Zagorje ob Savi z dne 18. 2. 2019, in sicer:
• naslov zapisnika,
• celotno besedilo v odseku pod vrstico »K 4. točki«, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke posameznikov,
• besedilo drugega odstavka, navedenega pod vrstico »K 7. točki«, ki se začne z besedno zvezo »Financiranje AC30/100« in zaključi z besedno zvezo »zahtevam na terenu«, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke posameznikov,
• nogo zapisnika (osebni podatki predsednika GZ),
  • Zapisnik 1. seje Upravnega odbora in poveljstva GZ Zagorje ob Savi z dne 24. 5. 2018, in sicer:
• naslov zapisnika,
• celotno besedilo navedeno v sklopu pod vrstico »K 3. točki« do vrstice »K 4. točki«, pri čemer je organ dolžan prekriti dve imeni in priimka navedena v 7. in 12. vrstici,
• besedilo navedeno pod vrstico »K 5. točki, ki se začne z besedno zvezo »Tečaj za operativnega gasilca« in zaključi z besedno zvezo »v leto 2019«,
• nogo zapisnika (osebni podatki predsednika GZ),
  • Zapisnik 2. seje Upravnega odbora GZ Zagorje ob Savi z dne 11. 10. 2018, in sicer:
• naslov zapisnika,
• - 4. vrstico, ki so navedene pod vrstico »K 4. točki«,
• nogo zapisnika (osebni podatki predsednika GZ),
  • Pogodbo o finančnem leasingu št. 20112/19 z dne 12. 11. 2019, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v vrstici »Pripravil/a« in ime in priimek v vrstici pod podpisi, vse na strani 2 pogodbe,
  • stroškovni prikaz odhodkov za leasing, v celoti,
  • finančni načrt za leto 2018, in sicer besedilo v 1. vrstici tabele, besedilo v vrstici II., besedilo v vrstici c.) in v vrsticah od c.1 do e.2,
  • finančni načrt za leto 2019, in sicer besedilo v 1. vrstici tabele, besedilo v vrstici II., besedilo v vrstici c.) in v vrsticah od c.1 do e.1,
  • Zapisnik kolegija GZ Zagorje ob Savi z dne 14. 1. 2019, in sicer:
• naslov zapisnika,
• besedilo, navedeno pod vrstico »K 2. točki«, ki se prične z besedno zvezo »V sklopu organizacije« in zaključi z besedno zvezo »tem mandatnem obdobju«,
• nogo zapisnika (osebni podatki predsednika GZ),
  • Zapisnik 17. seje Upravnega odbora GZ Zagorje ob Savi z dne 19. 1. 2017, in sicer:
• naslov zapisnika,
• besedilo, navedeno pod vrstico »K 3. točki«, ki se prične z besedno zvezo »Dogovor o sodelovanju « in zaključi z besedno zvezo »stroške organizacije«, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v drugi vrstici,
• odstavek, navedeno pod vrstico »K 5. točki, ki se začne z izrazom »Izobraževanja:« vse do konca tega odstavka (vključno s sklepom navedenim pod tem odstavkom,
• besedilo na tretji strani zapisnika, ki se začne z besedno zvezo »Vsem je bil« do konca povedi,
• nogo zapisnika (osebni podatki predsednika GZ),
  • Zapisnik 12. seje upravnega odbora Gasilske zveze Zagorje ob Savi z dne 19. 2. 2020, in sicer:
• naslov zapisnika,
• besedilo 5. alineje navedene pod vrstico »K 2. točki«,
• celotno besedilo navedeno pod vrstico »K 3. točki« in pod vrstico »K 4. točki«, pri čemer je organ dolžan prekriti vsa imena in priimke posameznikov, razen imena predsednika GZ
• nogo zapisnika (osebni podatki predsednika GZ),
  • Zapisnik 12. kolegija GZ Zagorje ob Savi z dne 18. 1. 2017, in sicer:
• naslov zapisnika,
• besedilo navedeno pod vrstico »K 2. točki« do vrstice »K 3. točki«, pri čemer je organ dolžan prekriti vsa imena in priimke, razen imena predsednika GZ,
• nogo zapisnika (osebni podatki predsednika GZ),
  • Zapisnik 18. seje Upravnega odbora GZ Zagorje ob Savi z dne 23. 3. 2017, in sicer:
• naslov zapisnika,
• besedilo navedeno pod vrstico »K 6. točki« in sicer od besedne zveze »Tečaj za gasilec-pripravnik« do besedne zveze »vozila s prikolico«,
• nogo zapisnika (osebni podatki predsednika GZ),
  • Zapisnik 8. seje Upravnega odbora in poveljstva GZ Zagorje ob Savi z dne 11. 3. 2020, in sicer:
• naslov zapisnika,
• besedilo navedeno v sklopu pod vrstico »K 7. točki« do vrstice »K 8. točki«, pri čemer more organ prekriti osebne podatke posameznika,
• nogo zapisnika (osebni podatki predsednika GZ),
  • Zapis 14. seje poveljstva GZ Zagorje ob Savi z dne 5. 10. 2021, in sicer:
• datum in naslov zapisa,
• besedilo pod točkami Ad.3 in Ad.5 od začetka točke do vključno sklepa 08/2021,
  • Zapisnik 14. seje upravnega odbora in 13. seje poveljstva Gasilske zveze Zagorje ob Savi z dne 14. 6. 2021, in sicer:
• naslov zapisnika,
• pod vrstico »K. 3. točki«: vrstica, ki se prične z izrazom »Aktivnosti na področju« in vrstica, ki se začne z izrazom »Podpisana pogodba za«
• besedilo pod vrstico »K 4. točki«, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek posameznika, razen osebnega imena predsednika GZ,
• besedilo pod vrstico »K 5. točki« do vrstice »K 6.točki«, pri čemer je organ dolžan prekriti vsa imena in priimke posameznikov, razen osebnega imena predsednika GZ,
• besedilo pod vrstico »K 8. točki« do vrstice »K 9. točki«, pri čemer je organ dolžan prekriti vsa imena in priimke posameznikov,
• nogo zapisnika (osebni podatki predsednika GZ),
  • Zapisnik 5. seje upravnega odbora Gasilske zveze Zagorje ob Savi z dne 19. 6. 2019, in sicer:
• naslov zapisnika,
• besedilo pod vrstico »K 4. točki« in sicer od besedne zveze »Izobraževanja v centru« do besedne zveze »PGD Kotredež – dogovori«,
• nogo zapisnika (osebni podatki predsednika GZ),
  • Zapisnik 9. seje upravnega odbora in poveljstva Gasilske zveze Zagorje ob Savi z dne 19. 6. 2020, in sicer:
• naslov zapisnika,
• besedilo pod vrstico »K 4. točki«, in sicer od besedne zveze »Predvideno izobraževanja za« do besedne zveze »tečaji in izobraževanja« in od besedne zveze »Poveljnik GZ predlaga« do konca besedila pod 4. točko,
• besedilo sklopa pod vrstico »K 5. točki« do »K 6. točki«,
• nogo zapisnika (s podatki predsednika GZ),
  • Zapisnik 15. seje upravnega odbora Gasilske zveze Zagorje ob Savi z dne 27. 9. 2021, in sicer:
• naslov zapisnika,
• besedilo pod vrstico »K 5. točki«, in sicer od besedne zveze »V teku so« do besedne zveze »v rokah GZ Slovenije«,
• nogo zapisnika (s podatki predsednika GZ),
  • Zapisnik 3. seje upravnega odbora Gasilske zveze Zagorje ob Savi z dne 20. 12. 2018, in sicer:
• naslov zapisnika,
• besedilo pod vrstico »K 4. točki«, in sicer besedilo v šesti, sedmi in osmi vrstici in besedilo od besedne zveze »Glede na finančni« do besedne zveze »Zagorje-mesto).«
• nogo zapisnika (s podatki predsednika GZ),
  • Zapisnik 22. seje upravnega odbora Gasilske zveze Zagorje ob Savi z dne 14. 11. 2017, in sicer:
• naslov zapisnika,
• besedilo pod vrstico »K 7. točki«, in sicer besedilo od besedne zveze »Predsednik GZ« do besedne zveze »soglasno sprejet«,
• nogo zapisnika (s podatki predsednika GZ),
  • Zapisnik seje kolegija predsednika GZ in nadzornega odbora Gasilske zveze Zagorje ob Savi z dne 28. 12. 2020, in sicer:
• naslov zapisnika,
• besedilo pod vrstico »K 2. točki«, ki se začne z besedno zvezo »Nabava opreme« do besedne zveze »vozil nadaljevala«, besedilo, ki se začne z besedno zvezo »… pojasni dogovore« do besedne zveze »naveden okvirni znesek«, pri čemer je organ dolžan prekriti vsa imena in priimke posameznikov, razen osebnega imena predsednika GZ,
• nogo zapisnika (s podatki predsednika GZ),
  • Zapisnik 7. seje upravnega odbora Gasilske zveze Zagorje ob Savi z dne 7. 12. 2019, in sicer:
• naslov zapisnika,
• besedilo pod vrstico »K 3. točki«, ki se začne z besedno zvezo »Nabava vozila« do konca besedila pod to točko,
• nogo zapisnika (s podatki predsednika GZ),
  • zapis 1. seje poveljstva GZ Zagorje z dne 24. 9. 2018, in sicer:
• datum in naslov zapisnika,
• besedilo pod točko Ad.3,
  • zapis 2. seje poveljstva GZ Zagorje z dne 17. 2. 2019, in sicer:
• datum in naslov zapisa,
• besedilo v sklopu pod točko Ad.3 in besedilo pod točko Ad.5 in sicer od besedne zveze »Poveljnik GZ Zagorje ob Savi« do besedne zveze »enega ali dveh tečajev«,
  • zapis 4. seje poveljstva GZ Zagorje z dne 20. 9. 2019, in sicer:
• datum in naslov zapisa,
• besedilo v sklopu pod točko Ad.3 (pri čemer more organ prekriti imena in priimke posameznikov),
• besedilo pod tč. Ad.4 in sicer od besedne zveze »Poveljnik GZ seznani poveljstvo« do besedne zveze »do konca Decembra 2019«,
  • zapis 12. seje poveljstva GZ Zagorje ob Savi z dne 13. 2. 2017, in sicer:
• datum in naslov zapisa,
• besedilo pod tč. Ad.3 in Ad.5,
  • zapis 13. seje poveljstva GZ Zagorje z dne 25. 4. 2017, in sicer:
• datum in naslov zapisa,
• besedilo pod tč. Ad.3,
  • zapis 14. seje poveljstva GZ Zagorje z dne 21. 9. 2017, in sicer:
• datum in naslov zapisa,
• besedilo pod tč. Ad.4,
• besedilo pod tč. Ad.5 in sicer od začetka točke do vključno Sklepa 11/2017,pri čemer more organ prekriti imena in priimke posameznikov.

2. V preostalem delu in v delu, v katerem je organ dolžan skladno s 1. tč. izreka te odločbe na dokumentih prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilca zavrne.

3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je na organ naslovil štiri zahteve za dostop do informacij javnega značaja, datirane 30. 9. 2021, in sicer je na podlagi ZDIJZ zahteval:

• vso dokumentacijo v zvezi z refundiranjem plač zaposlenim v PGD Zagorje-mesto v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2020, pri čemer naj dokumentacija vsebuje vse povezane dokumente, vključno s prejetimi zahtevki za refundacijo, izvedenimi nakazili, morebitnimi sklenjenimi dogovori in vsemi povezanimi dokumenti, in sicer želi dokumente prejeti na svoj naslov,
• vso dokumentacijo v zvezi z nakupom in sofinanciranjem AC 30/100 za PGD Zagorje-mesto v obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2020, pri čemer naj dokumentacija vsebuje vse povezane dokumente vključno s podpisanimi pogodbami, sklenjenimi dogovori, zapisniki, ki vključujejo dogovore in sklepe glede nakupa in financiranja, izstavljene in prejete račune in izračune glede sofinanciranja, opravljena plačila ali nakazila in vse ostale dokumente, ki se kakorkoli navezujejo na ta nakup, in sicer želi dokumente prejeti na svoj naslov,
• vpogled v prejete račune in druge dokumente, povezane z nakazili ter izvedena plačila oz. nakazila v okviru delovanja GZ za obdobje od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2020,
• vse zapisnike naslednjih organov gasilke zveze: Skupščina, Upravni odbor, Poveljstvo, kolegij predsednika, v obdobju od 1. 1. 2017 do 30. 9. 2021, in sicer želi dokumente prejeti na svoj naslov.

Organ je dne 5. 11. 2021 prosilcu poslal poziv za dopolnitev zahteve, pri čemer je navedel, da zahtevi prosilca ni bilo mogoče ugoditi, zato prosilca pozivajo k dopolnitvi vloge. Navedli so, da so bili s strani Občine Zagorje ob Savi prijavljeni v register zavezancev za informacije javnega značaja, in sicer za področje izvajanja javne službe, na podlagi Pogodbe o opravljanju javne gasilske službe v Občini Zagorje ob Sabi. Področje informacij, glede katerih je organ dolžan poročati, je zato jasno določeno in omejeno. Zahtevi prosilca za pridobitev dokumentacije v zvezi z refundiranjem plač ni bilo mogoče ugoditi, ker je zahteva preobširna in presplošna. V zahtevi zelo pavšalno zahteva dokumentacijo, in sicer za daljše obdobje. Ker zahteva ni konkretizirana in decidirano ne izhaja, konkretno kateri dokumenti prosilca zanimajo, ga je organ pozval k dopolnitvi zahteve, pri čemer ga je opozoril, da so informacije javnega značaja le informacije v zvezi z opravljanjem javne službe, zato mora prosilec zahtevo konkretizirati v tej smeri. V zvezi z dokumentacijo glede nakupa in sofinanciranja vozila, je organ prosilca seznanil z možnostjo vpogleda na spletni strani enarocanje.si, dosje javnega naročila št. 00846/2019, kjer so na voljo celotni javno dostopni dokumenti glede nakupa vozila. Glede dodatnih pojasnil v zvezi s tem, bo organ omogočil vpogled, ko prosilec konkretizira zahtevo.

Prosilec je dne 10. 11. 2021 vložil pritožbo zaradi molka organa. V njej je navedel, da je dne 7. 10. 2021 na organ naslovil štiri zahteve za dostop do informacij javnega značaja, organ pa mu v zakonskem roku ni poslal dokumentacije, niti ni zahteve z odločbo zavrnil. Od organa je sicer prejel dopis, da njegovi zahtevi »ni bilo mogoče ugoditi«, vendar po njegovi oceni, vsebina dopisa ni skladna z ZDIJZ, zato menim, da organ na njegove zahteve ni odgovoril. Prav tako je prosilec dne 15. 11. 2021 na organ poslal dopis, da njegove zahteve izpolnjujejo vse pogoje iz prvega in drugega odstavka 17. člena ZDIJZ, saj vsebujejo naziv organa, podatke prosilca, informacije, s katerimi se želi seznaniti in na kakšen način se želi z njimi seznaniti. Iz tega razloga svojih zahtev ne more dopolniti, ker že vsebujejo vse relevantne podatke. Pri vseh zahtevkih gre po mnenju prosilca za podatke o porabi javnih sredstev ali za opravljanje javne službe in zanimajo ga vsi dokumenti, ki so v zahtevah opisani, zato organ prosi, da mu dokumente posredujejo oz. v enem primeru omogoči vpogled.

Organ je dne 25. 11. 2021 izdal obvestilo o zavrnitvi zahteve za dostop do informacij po ZDIJZ. Organ je pojasnil, da je zavezanec za posredovanje informacij le v tistem delu, v katerem izvaja javno službo. Prav zaradi obsega poročanja, je prosilca pozval h konkretizaciji zahteve, česar prosilec ni storil. Glede na navedeno njegovi zahtevi ni bilo mogoče ugoditi. Zahteva je po mnenju organa nekonkretizirana, saj zahteva dokumentacijo za večletno obdobje, sklicuje pa se tudi na »drugo pripadajočo dokumentacijo«. Skladno s petim odstavkom 4. člena ZDIJZ je organ zahtevo prosilca zavrnil, saj gre za očitno zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je celo šikanoznega značaja. Iz zahteve ne izhaja, katere konkretne informacije z naravo informacij javnega značaja prosilec zahteva, saj prosilec ni pojasnil, na kateri del opravljanja javne službe se nanaša, da bi organ lahko dokumentacijo ustrezno pripravil. Prosilec zahteva dokumentacijo za celotno obdobje, kar pa ne sodi v okvir informacij javnega značaja. Dokumentacija v zvezi z nakupom vozila je dostopa na spletni strani enaročanje.si, kamor je bil prosilec že napoten. V primeru dodatnih zahtev glede nakupa vozila, lahko prosilec zahtevo konkretizira, če na spletni strani ni razvidnega dokumenta ali podatka. Po konkretizaciji zahteve bo prosilcu omogočen termin za vpogled v dokumentacijo. Glede preostalih zahtev je organ odločil, da tudi tem ni mogoče ugoditi, gre za vsebinsko nejasne zahteve, ki ne sodijo v sklop informacij javnega značaja. Organ je v zaključku navedel, da lahko prosilec zoper obvestilo, ki naj ga skladno s 26.a členom ZDIJZ šteje kot zavrnilno odločbo, skladno s pravnim poukom, vloži pritožbo.

Zoper navedeno obvestilo je prosilec dne 8. 12. 2021 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da ugotovitvam organa nasprotuje. Organ je navedel pravno podlago (26.a člen ZDIJZ), kar pomeni, da se šteje za »poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava«, glede na Register zavezancev za informacije javnega značaja pa je vpisan kot izvajalec javne službe, ki ni javno podjetje ali oseba javnega prava. 1. člen ZDIJZ med organe uvršča tudi izvajalce javnih služb, zato prosilec ocenjuje, da so pravne podlage, navedene v pravnem pouku, napačne in bi mu organ namesto obvestila, moral izdati zavrnilno odločbo. Prosilcu se napotitev na portal javnih naročil ne zdi primerna, saj na portalu ni objavljena celotna dokumentacija o javnem naročilu. Zlasti morebitne ponudbe neizbranih ponudnikov in tudi ostali dokumenti glede javnega naročila, ki na portalu niso objavljeni (sklep o začetku postopka, financiranje nakupa). Kot prosilec ne razpolaga s celotnim seznamom dokumentacije organa in je torej zahteva organa po dodatni konkretizaciji neutemeljena. Vložene zahteve so konkretizirane v smislu razpona let in zahtevanih informacij, zato navedbe organa, da zahtevki niso konkretizirani, niso utemeljene. Organ neutemeljeno označuje zahtevo kot nekonkretizirano, ker obsega večletno obdobje, saj je ravno časovna omejitev konkretizacija zahtevanih informacij. Organ v tej točki nasprotuje sam sebi. Organ tudi zmotno označuje zahteve kot nekonkretizirane zaradi zahtevanja pripadajočih dokumentov. Prosilec je navedel, da ne razpolaga s celotnim seznamom dokumentacije organa, da bi lahko konkretneje navedel, katere dokumente od obstoječih bi želel prejeti. Meni, da je zahteva skladna s 17. členom ZDIJZ, torej da je v zahtevi zadovoljivo opredeljeno, s katero informacijo se želi seznaniti. Organ, ki z informacijami razpolaga, pa bi moral vedeti, kateri dokumenti sodijo v okvir predmetne zadeve, ki je predmet zahtevka. Če organ takšne presoje ne zmore, bi pričakoval, da prosilcu posreduje katalog dokumentov, s katerim bi prosilec lahko lažje opredelil zahtevano informacijo. Organ hkrati zatrjuje, da so zahteve zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja in da so šikanoznega značaja, česar ne utemeljuje, prosilec pa te navedbe v celoti zavrača. Prosilec v zaključku še pripominja, da je organ za obravnavo zahteve uporabil osebne podatke, s katerimi razpolaga, vendar so bili zbrani v druge namene. Organ je namreč v odgovoru navedel, da je prosilec poveljnik prostovoljnega gasilnega društva. To je za dostop do informacij nerelevantno in predstavlja celo potencialno zlorabo osebnih podatkov. Zato predlaga, da IP presodi tudi o uporabi osebnih podatkov v obvestilu.

Po prejemu pritožbe, jo je IP, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu prve stopnje. Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 39-AB/21 z dne 27. 12. 2021.

Organ je dokumente, ki so predmet pritožbenega postopka, IP posredoval dne 15. 2. 2022, 22. 2. 2022 in 10. 5. 2022.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločitev organa v celoti.

IP uvodoma ugotavlja, da organ o zavrnitvi zahteve prosilca ni odločil z odločbo, kot to določa drugi odstavek 22. člena ZDIJZ. Ta določa, da če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo. Pisni odgovor v obliki dopisa o razlogih, zaradi katerih informacije ne more posredovati, je način, kako dostop do informacije zavrnejo poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Organ je izvajalec javne službe, kar pomeni, da v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ sodi med organe in ne med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po 1.a členu ZDIJZ. Posledično bi moral postopati po drugem odstavku 22. člena ZDIJZ in ne po drugem odstavku 26.a člena ZDIJZ, saj je slednji postopek namenjen drugemu tipu zavezancev po ZDIJZ. Na tem mestu IP tudi pritrjuje pritožbeni navedbi prosilca, da je organ navedel napačen pravni pouk, pri čemer se je skliceval na četrti odstavek 26.a člena ZDIJZ, ki kot pojasnjeno, ne opredeljuje postopka odločanja organov zavezancev po 1. členu, temveč ureja specifičen postopek poslovnih subjektov, ki so zavezani po 1.a členu ZDIJZ, kamor organ ne sodi. Ne glede na to IP ugotavlja, da je kljub napačnemu pravnemu pouku prosilec ustrezno vložil pritožbo, zaradi česar je nepravilno postopanje organa na prvi stopnji štel za irelevantno, ker to ni vplivalo na pravico prosilca do vložitve pravnega sredstva. IP dalje ugotavlja, da kljub temu, da organ ni izdal odločbe, temveč zgolj obvestilo, slednje vsebuje vse sestavine, da je obvestilo mogoče obravnavati kot zavrnilno odločbo po drugem odstavku 22. člena ZDIJZ. Obvestilo namreč vsebuje informacijo o tem, da je zahteva zavrnjena, kar je mogoče šteti kot izrek odločbe, v obvestilu so navedeni razlogu, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena in pouk o pravnem sredstvu (čeprav se je organ pri tem skliceval na napačno pravno podlago). IP je zato pritožbo prosilca zoper odločitev organa prevzel v reševanje, kljub temu da postopek na prvi stopnji ni bil izveden skladno z določbo 22. člena ZDIJZ.

IP se v nadaljevanju opredeljuje do navedb organa, da je zahteva prosilca nejasna in nekonkretizirana. IP ugotavlja, da 17. člen ZDIJZ navaja, da mora prosilec v zahtevi opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). IP ugotavlja, da je v tem pogledu zahteva prosilca popolna. Prosilec je jasno navedel in opisal informacijo, s katero se je želel seznaniti, to je definiral vsebinsko, pri večjem številu dokumentacije je to omejil časovno in pri vsakem sklopu zahtevanih dokumentov je navedel tudi način seznanitve z zahtevano informacijo (bodisi fotokopija bodisi vpogled). IP glede na navedeno ni mogel slediti navedbam organa, da je zahteva prosilca nejasna in nekonkretizirana, saj IP teh okoliščin ob pregledu zahtev prosilca ni zaznal. Glede očitka organa, da je zahteva nekonkretizirana, ker se nanaša na večletno obdobje, IP ugotavlja, da dejstvo, da prosilec zahteva večje številko dokumentov, ki se raztezajo na večletno obdobje, ne pomeni, da je zahteva nekonkretizirana. IP ugotavlja, da je prosilec določno in določljivo opisal zahtevane informacije, kar ustreza konkretizaciji zahtevane informacije, pri čemer je obdobje, za katerega prosilec zahteva dokumente, za ugotovitev, ali je zahteva konkretizirana, irelevantno. Organ je v odločitvi navedel, da je zahteva nekonkretizirana, ker se je prosilec skliceval na »drugo pripadajočo dokumentacijo«, kar prav tako ne utemeljuje nedoločljivosti zahteve. Iz zahteve prosilca je namreč jasno in nedvoumno razvidno, katera dokumentacija je predmet njegove zahteve, dolžnost organa pa je, da pregleda svojo dokumentarno zbirko gradiva in ugotovi, s katerimi dokumenti, v povezavi z zahtevo prosilca, razpolaga in če obstajajo morebiti tudi drugi dokumenti, ki so v neposredni povezavi z dokumenti, ki jih organ opredeli kot predmet zahteve prosilca. Organ se v odločitvi in v pozivu prosilca na dopolnitev zahteve sklicuje, da naj bi bil prosilec dolžan pojasniti, na kateri del opravljanja javne službe se nanaša zahteva, da bi organ lahko dokumentacijo ustrezno pripravil. IP ugotavlja, da je takšno postopanje organa neustrezno in nerazumljivo. Prosilec namreč ni dolžan organu pojasnjevati, na kateri del opravljanja javne službe, se zahtevani dokumenti nanašajo. Naloga in dolžnost organa je, da v okviru postopka na prvi stopnji ugotovi, s katerimi dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, sploh razpolaga in da nato v nadaljevanju postopka sam ugotovi, ali dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, v okviru česar se mora organ za vsak konkreten dokument opredeliti in ugotoviti, ali sodi v okvir izvajanja javne službe. Organ je s pozivom na prosilca prelagal dolžnost, ki bi jo bil dolžan opraviti sam v okviru ugotovitvenega postopka na prvi stopnji in ugotovitve dejanskega stanja v upravni zadevi, ki se je začela na zahtevo prosilca. Navedbe organa, da je zahteva prosilca s tem, ko prosilec ni navedel, na kateri del javne službe se njegova zahteva nanaša, nepopolna, so tako povsem neutemeljene. IP ne oporeka dejstvu, da organ razpolaga tako z dokumentacijo, ki sodi v okvir izvajanja javne službe, kot z ostalo dokumentacijo ter da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja le v tistem delu, v katerem gre za dokumentacijo, ki se nanaša na izvajanje javne službe. Vendar je dolžnost organa, da ugotovi, katero dokumentacijo prosilec zahteva in da se opredeli do tega, ali zahtevana dokumentacija izhaja iz izvajanja javne službe organa ali ne. Organ te dolžnosti ne more prevaliti na prosilca, saj prosilec ni dolžan organu pojasnjevati, na kateri del javne službe se dokumenti nanašajo, saj prosilec praviloma niti nima tega znanja, hkrati pa je prav organ tisti, ki lahko najbolj kompetentno ugotovi in odloči, katera od zahtevane dokumentacije sodi v javno službo in posledično predstavlja informacijo javnega značaja. IP se na tej točki strinja tudi s pritožbeno navedbo prosilca, da če organ sam presoje, katere dokumente prosilec zahteva, ni zmogel, bi lahko prosilcu posredoval katalog dokumentov, s katerimi razpolaga, na podlagi katerega bi prosilec lahko lažje in še bolj določno opredelil zahtevano informacijo.

Odločitev organa, da je zahteva prosilca nekonkretizirana, je posledično neutemeljena, saj organ nekonkretiziranosti zahteve ni izkazal in tudi ni pojasnil, zakaj meni, da je zahteva oblikovana na način, da ne more ugotoviti, na katere dokumente se zahteva nanaša. Razlogi, s katerimi je organ skušal utemeljevati nekonkretiziranost zahteve so, kot navedeno zgoraj, neutemeljeni in organ z njimi ni izkazal, da je zahteva prosilca nekonkretizirana. IP zato utemeljitvi organa ni mogel slediti.

1. Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

Organ se je pri zavrnitvi zahteve skliceval na institut zlorabe dostopa, pri čemer je navedel, da gre za očitno zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je celo šikanoznega značaja. IP se je nato v nadaljevanju opredelil do navedenega instituta.

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP se je do instituta zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ v svojih odločbah obširneje opredeljeval že v preteklosti. IP se tako v izogib ponavljanju o splošnih navedbah v zvezi s tem institutom sklicuje na svoje predhodne odločbe[1]. 

IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Prav tako poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

Organ lahko po petem odstavku 5. člena ZDIJZ zavrne zahtevo ali funkcionalno povezane zahteve prosilca le v primeru, ko so izpolnjeni elementi instituta zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:

- ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami[2];

- pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin[3];

- vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic[4];

- zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj[5];

- vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje[6];

- z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, …[7];

- zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev[8];

- za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti[9].

Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni v ničemer pojasnil, zakaj naj bi prosilec z vloženo zahtevo zlorabil institut dostopa do informacij javnega značaja. Takšna utemeljitev zlorabe pravice dostopa po ZDIJZ je povsem nekonkretizirana in pavšalna, zato ji IP ni mogel slediti. IP ugotavlja, da prosilec ni vložil funkcionalno povezanih zadev, saj v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da je prosilec npr. predhodno že vložil zahteve z identično ali podobno vsebino in že pridobil zahtevane podatke. Da bi IP upošteval morebitne funkcionalne zahteve, bi morale biti te zahteve konkretizirane v izpodbijani odločbi, sploh z vidika funkcionalne povezanosti po določbi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Ni dovolj, da se organ zgolj sklicuje na zakonsko določbo, ne da bi to določbo apliciral in obrazložil, vezano na konkretno dejansko stanje. IP tudi ugotavlja, da prosilec na organ ni vložil več zahtev, vložil je štiri zahteve, ki jih je organ obravnaval kot skupno vlogo. Vloge niso bile povezane in se ne nanašajo na iste dokumente. Ob tem pa IP pripominja, da tudi samo število vlog a priori ne pomeni zlorabe pravice dostopa, kar izhaja tudi iz sodne prakse[10].  Pavšalne navedbe tako ne morejo biti predmet presoje IP, saj je pravica dostopa do informacij javnega značaja ustavna pravica, ki sodi med temeljne človekove pravice, uresničuje pa se v skladu z ZDIJZ.

Po mnenju IP zahteva tudi ni očitno nedovoljena in neutemeljena, torej ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. Ob pregledu same zahteve IP namreč ugotavlja, da določeni dokumenti skladno s prakso IP predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, v zvezi s katerimi je IP že večkrat odločil, da jih je treba prosilcem posredovati (npr. informacije o porabi javnih sredstev…).

Organ tudi ni navedel, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki; IP je celo posredoval zahtevane dokumente. Organ je izvajalec javne službe in je kot tak zavezan po 1. členu ZDIJZ na celotnem področju svojega javnopravnega delovanja. Da organ izvaja javno službo, izhaja tudi iz posameznih dokumentov, ki jih je organ posredoval IP. Zahtevani podatki tako nedvomno obsegajo posamezne podatke, ki so javno dostopni oziroma celo absolutno javno dostopni, kot so podatki, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev. Povedano drugače, podatki, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev, sodijo po odločitvi zakonodajalca v celoti med prosto dostopne informacije javnega značaja. Takšna zahteva ima torej povsem razumno osnovo, saj imajo takšne informacije dejansko vrednost, in to ne samo za prosilca, ampak tudi za širšo javnost. Glede na namen ZDIJZ ima torej takšna zahteva praviloma vse možnosti za uspeh. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da »se mora pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen«.  Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo javnega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja). Tudi določeni podatki o javnih uslužbencih so vedno javni. Ko gre torej za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev, po mnenju IP že iz tega vidika ne moremo govoriti o koliziji dveh pravic, ki se med seboj izključujeta, oziroma o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ni namreč mogoče oceniti, da se pravica dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja v obravnavanem primeru izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom, saj je namen ZDIJZ ravno zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, še posebej pri porabi javnih sredstev in delovanju izvajalca javne službe.

Prav tako po mnenju IP ni mogoče ugotoviti, da prosilec pravice dostopa do informacij javnega značaja v obravnavanem primeru ne uporablja dobronamerno in v skladu z 11. členom ZUP. Kot že navedeno, namen ZDIJZ je transparentnost in s tem tudi nadzor javnosti nad delom organov, zato v obravnavanem primeru ni mogoče reči, da takšen namen ne izhaja iz ravnanja prosilca. IP je na tem mestu upošteval tudi sodno prakso, iz katere izhaja, da se predmetna določba ZUP presoja z vidika morebitnih »špekulativnih« ravnanj posameznikov[11],  takšnega ravnanja prosilca pa po oceni IP v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti.

Objektivno je tudi težko reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil. Povedano drugače, organ se ni konkretno opredelil do tega, da bi priprava zahtevanih podatkov vplivala na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave Republike Slovenije  (v nadaljevanju: Ustava) in zakonov ter posledično na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru po oceni IP ni zadostno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetne zahteve prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Organ namreč slednjega ni v ničemer izkazal, zato ni mogoče objektivno predvideti, da bi obravnava zahteve prosilca do te mere ovirala delo organa, da svojih preostalih nalog ne bi mogel več izvajati in zato pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati. Organ je s pritožbo odstopil tudi zahtevane dokumente, ki ob pregledu ne predstavljajo takšnega obsega dokumentov, ki bi bil pri zahtevah za dostop do informacij javnega značaja neobičajen ali izrazito obsežen. Organ bi se moral do tega kriterija zelo konkretno opredeliti v sami odločbi. Kot je bilo navedeno že uvodoma, je treba upoštevati, da mora biti utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

Ob tem pa IP pripominja, da obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ, sama po sebi še ne pomenita zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja.  Iz upravno sodne prakse izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti »enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa…«[12].  Navedeno izrecno izhaja iz zadeve, ki se je nanašala na 18.587 dokumentov. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, »ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa[13].«  Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bilo posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa.

IP pa navaja še sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Verein fűr Konsumenteninformation proti Evropski komisiji, št. T-2/03, iz katere izhaja, da lahko organ v posebnih primerih, v katerih bi konkreten in posamičen preizkus dokumentov povzročil nesorazmerno količino upravnega delo, izjemoma tehta ne eni strani interes dostopa javnosti do dokumentov in na drugi nastalo delovno obremenitev, da bi v teh posebnih primerih ohranil interes dobrega upravljanja. Iz te sodbe pa izhaja tudi, da količina dela, potrebna za preučitev prošnje, ni odvisna samo od števila dokumentov, navedenih v prošnji, ali njihovega obsega, ampak tudi od njihove narave, zato potreba, da se opravi konkreten in posamičen preizkus zelo velikega števila dokumentov, ne pove ničesar o količini dela, potrebni za obravnavo prošnje za dostop, ker je navedena količina dela odvisna tudi od zahtevane temeljitosti tega preizkusa. Odstopanje od te obveznosti preizkusa se lahko dovoli le izjemoma ter samo, če bi se upravno breme zaradi konkretnega in posamičnega preizkusa dokumentov izkazalo za posebno veliko ter bi tako prekoračilo meje tega, kar se lahko razumno zahteva. Upoštevaje navedeno sodbo organ v obravnavanem primeru ni izkazal, da je upravno breme zaradi konkretnega in posamičnega preizkusa zahtevanih dokumentov posebno veliko in bi tako prekoračilo meje tega, kar se lahko razumno zahteva. Breme dokaza o nerazumnosti naloge, upoštevaje sodbo, namreč nosi tisti, ki se nanj sklicuje, v obravnavanem primeru torej organ.

Upoštevati je treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa.[14]  Pravica dostopa do informacij javnega značaja je ustavna kategorija, omogoča vpogled v delovanje državnih organov in s tem nadzor nad njihovim delovanjem, odraža tudi samo bistvo demokracije, zato je po mnenju IP v skladu s tem tudi izrecna določba ZDIJZ o podaljšanju roka za odločitev (24. člen ZDIJZ). Povedano drugače, tudi iz te določbe izhaja namen zakona, torej da se primarno zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter pravica prosilcev, da pridobijo informacije javnega značaja.

Pri presoji zlorabe pravice dostopa imajo torej zelo pomembno težo kriteriji, ki kažejo na obseg zahtevane dokumentacije ter s tem povezane naloge organa, torej konkreten vpliv zahteve na konkretno delo organa v povezavi z drugimi nalogami, predvsem vpliv na pravice drugih v posameznih postopkih, ki jih vodi organ, pri čemer je za samo zlorabo relevantno, da ima prosilec s taki načinom vlaganja zahtev namen organu škodovati. Kot že navedeno, tega v obravnavanem primeru po mnenju IP ni mogoče ugotoviti.

Prav tako je eden temeljnih ciljev splošnega upravnega postopka zavarovati šibkejšo stranko, to je tistega, ki v tem postopku uveljavlja svojo pravico ali varuje svojo pravno korist oziroma se mu nalaga določena obveznost. Iz 7. člena ZUP tako izhaja, da je organ dolžan svoje delo organizirati na način, ki omogoča vsem strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, pri čemer lahko izvaja ukrepe in sprejema odločitve, s katerimi zagotovi, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom.

Po mnenju IP zahteva tudi ni ne žaljiva in ne nespoštljiva, prav tako ne vsebuje negativnih vrednostnih sodb, provokacij oziroma ni šikanozna. Organ je tisti, ki odloča o zahtevah po ZDIJZ, torej pozna svoje pravice in dolžnosti, in je v razmerju do prosilca »močnejša stranka«. IP ob tem poudarja, da mora biti odvzem pravice iz 39. člena Ustave v skladu z načelom sorazmernosti[15]. Glede na prakso Ustavnega sodišča je namreč mogoče ugotoviti, da le-to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi). Po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da bi npr. koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih nalog, ki jih opravlja organ in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank, odtehtale težo posega v pravico prosilca glede dostopa do informacij javnega značaja.

V obravnavanem primeru pa tudi ni mogoče ugotoviti, da bi šlo za ponavljajoče se vloge za isto zadevo. Ni namreč mogoče ugotoviti, da je prosilec že pridobil zahtevane dokumente v postopku po ZDIJZ, saj organ ni navedel s katero vlogo po ZDIJZ je prosilec določen dokument že zahteval in kdaj je ta dokument organ prosilcu v postopku po ZDIJZ že poslal. V primeru, da bi organ o zahtevi prosilca (deloma) že odločil, je dolžan organ takšno zahtevo primarno zavreči na podlagi 129. člena ZUP in ne zavrniti na podlagi določb o zlorabi postopka. Prav tako glede na navedbe prosilca in postavljeno zahtevo ni mogoče ugotoviti, da bi šlo za navidezno uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja.

Ker načelo varstva pravic strank in javnih koristi iz 7. člena, kot že navedeno, služi interesu družbe, da se zagotovi nemoten potek upravnih postopkov in nasploh dela organov, so za dosego tega cilja omejene tudi pravice strank. Tako 11. člen ZUP določa, da morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice (procesne pravice), ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. V zvezi s tem IP ocenjuje, da zahteve za posredovanje informacij javnega značaja v obravnavanem primeru, upoštevaje predhodne navedbe in ugotovitve, ni mogoče opisati kot ravnanja, ki ne predstavlja poštene uporabe pravic. Osebni interesi prosilca pri presoji upravičenosti do dokumentov niso pravno relevantni argumenti, ki bi jih IP moral presojati, saj se v postopkih po ZDIJZ odloča z učinkom erga omnes.

IP je po preučitvi celotne zadeve tako zaključil, da iz izpodbijane odločitve in posredovane dokumentacije ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

2. Informacije javnega značaja

IP ugotavlja, da organ drugih razlogov in izjem za zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov ni zatrjeval. IP je zato v nadaljevanju presojal, ali organ z dokumenti razpolaga, ali ti predstavljajo informacijo javnega značaja in ali gre za prosto dostopne informacije oz. ali je podana katera od izjem po 5.a oz. prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ob tem poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Povedano drugače, glede na določbe ZDIJZ je irelevantno, če zahtevo za dostop do podatkov oziroma dokumentov organa postavi član gasilske zveze, ki je bil z določenimi podatki seznanjen v tej funkciji, in prav tako član gasilske zveze v postopku po ZDIJZ nima več pravic pri seznanitvi s podatki in dokumenti organa kot katerakoli druga fizična ali pravna oseba.

IP se dalje opredeljuje do statusa organa kot zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja. Kot izhaja iz Statuta organa, je ta pravno-formalno organiziran kot društvo, ki je pravna oseba zasebnega prava. IP na tem mestu ugotavlja, da društva praviloma niso zavezanci za dostop do informacij javnega značaja, saj gre za osebe zasebnega prava.

V obravnavni zadevi je bilo treba tako ugotoviti, kateri od zahtevanih dokumentov predstavljajo informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa v smislu ZDIJZ. Organ je namreč zavezanec po ZDIJZ le v okviru izvajanja javne službe, ne pa tudi v okviru svojega preostalega delovanja, kot društva oz. osebe zasebnega prava.

IP je vpogledal v Register zavezancev za informacije javnega značaja[16], iz katerega izhaja, da je organ vpisan v register kot izvajalec javne službe, ki ni javno podjetje ali oseba javnega prava, in sicer na podlagi Pogodbe o opravljanju javne gasilske službe v Občini Zagorje ob Savi št. 845-1/2012 z dne 30. 4. 2012 z aneksi in veljavnostjo od 30. 4. 2012 dalje. V obravnavanem primeru gre torej za zavezanca, ki je zavezanec po določbah ZDIJZ kot izvajalec javne službe po 1. členu ZDIJZ, zato se je IP v nadaljevanju opredelil do delovnega področja organa v okviru izvajanja javnih pooblastil oziroma javne službe, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ.

IP je vpogledal v Pogodbo o opravljanju javne gasilske službe v Občini Zagorje in ugotovil, da gre za pogodbo, ki jo je sklenila Občina Zagorje ob Savi, organ, štirinajst prostovoljnih gasilskih društev in eno prostovoljno industrijsko gasilsko društvo. S pogodbo so pogodbene stranke uredile izvajanje vsebine javne gasilske službe, začetek opravljanja javne gasilske službe, organizacijo javne gasilske službe, višino in namen sredstev za opravljanje javne gasilske službe, način nadzora nad izvajanjem javne gasilske službe ter druge naloge v zvezi s porabo javnih sredstev za izvajanje javne gasilske službe (1. člen). Pogodba v 4. členu in 5. členu našteva naloge, ki jih v okviru opravljanja javne gasilske službe opravljajo prostovoljna gasilska društva in prostovoljno industrijsko gasilsko društvo. 6. člen opredeljuje naloge organa, in sicer organ opravlja naslednje organizacijske in strokovne naloge:

- izvaja načrtno kadrovanje in usposabljanje gasilcev na nivoju občine;

- na nivoju občine skrbi za načrten usklajen razvoj ter načrtno opremljanje gasilskih enot v skladu s predpisanimi merili,

- skrbi za načrtno in usklajeno delovanje gasilskih enot v občini,

-skrbi za povezavo med gasilskimi društvi in občino ter službami sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- izvaja naloge, ki so jih prenesle država ali občina (predvsem naloge iz 6. člena Zakona o gasilstvu) in

- izvaja druge organizacijske in razvojne naloge gasilstva.

Zakon o gasilstvu (Ur. l. RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZGas) v 6. členu, na katerega se sklicuje zgoraj navedena Pogodba o opravljanju javne gasilske službe, določa, da občina v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavlja organiziranost, opremljanje in delovanje gasilstva. Občina zagotavlja sredstva za:

1. redno delovanje gasilskih enot;
2. gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter sredstva za opazovanje, obveščanje in alarmiranje;
3. vzdrževanje in obnavljanje gasilskih sredstev in opreme;
4. usposabljanje in dopolnilno usposabljanje pripadnikov gasilskih enot;
5. gradnjo in vzdrževanje gasilskih nepremičnin;
6. povračilo škode, ki so jo imeli gasilci pri opravljanju operativnih nalog gasilstva;
7. povračilo škode, povzročene tretjim osebam, zaradi opravljanja operativnih nalog gasilstva na intervencijah;
8. opravljanje drugih dejavnosti gasilskih organizacij.

Tretji odstavek 6. člena še določa, da občina zagotavlja opravljanje operativnih nalog gasilstva preko gasilskih organizacij.

V obravnavanem primeru je bila tako med organom, občino in gasilskimi društvi sklenjena pogodba, ki definira opravljanje javne službe. IP je tako pri pregledu zahtevanih dokumentov presojal, ali zahtevane informacije kažejo na dejstva oziroma okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog, kot so opredeljene v sklenjeni pogodbi. IP je upoštevaje navedeno tako ugotovil, da se posamezni podatki v dokumentih oziroma posamezni dokumenti, ki so predmet zahteve v obravnavanem primeru, nanašajo na področja, na katerih je organ zavezan za posredovanje informacij javnega značaja kot izvajalec javne službe s področja zagotavljanja javne gasilske službe, posamezni podatki v zahtevanih dokumentih pa ne.

V tej zvezi IP izpostavlja stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 (stran 4) in v sodbi št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 (točka 12). Po stališču sodišča je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javno-pravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javno-pravnega režima izhajajo.

Iz sodne prakse torej izhaja nujnost konkretne povezave med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog in pooblastil, kar dodatno utemeljuje odločitev IP v obravnavani zadevi. Takšna interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, izvajalci javne službe in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog, oziroma glede njihovega izvrševanja javnih funkcij. Za izvajanje tega nadzora pa javnost ne potrebuje in tudi ni upravičena do informacij, ki s tem niso povezane. Gre torej za vprašanje, ki je v sodni praksi že rešeno.

Upoštevaje vse navedeno se je IP v nadaljevanju opredelil do posameznih dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca v tem postopku. Za namen ugotovitve dejanskega stanja in presojo konkretne povezave med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog in pooblastil organa, je IP v pritožbenem postopku pregledal vso dokumentacijo, ki jo je prosilec zahteval in dne 25. 4. 2022 opravil tudi ogled in camera. Ogled in camera brez prisotnosti strank na podlagi 11. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu, pomeni procesno dejanje IP, da ta kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih informacij. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

V zvezi s zahtevo prosilca glede seznanitve z dokumentacijo v zvezi z refundiranjem plač zaposlenim v PGD Zagorje-mesto v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2020 IP ugotavlja, da organ razpolaga z dvema dokumentoma za leto 2019 in za leto 2020 z naslovom realizacija finančnega načrta za posamezno leto, na katerem je naveden konto 4886, ki se nanaša na refundacijo plač delavcem, za posamezno leto. Organ je v dopisu z dne 10. 5. 2022 navedel, da druge dokumentacije, ki bi se nanašala na zahtevo prosilca v tem delu, nima.

IP je presodil, da se zahteva prosilca ne nanaša na izvajanje javne službe organa, saj refundacija plač zaposlenim v PGD Zagorje-mesto ni moč neposredno povezati z nalogami, ki jih s tem v zvezi organ izvaja na podlagi 6. člena Pogodbe o opravljanju javne gasilske službe v Občini Zagorje oz. na podlagi nalog po ZGas. Pogodba o opravljanju javne gasilske službe v 7. členu določa, da občina za izvajanje dejavnosti gasilske službe zagotavlja finančna sredstva, in sicer tako za dejavnost organa kot tudi za dejavnost gasilskih društev. Sredstva občina nakazuje organu po dvanajstinah, in sicer 30. dan po prejemu zahtevka. Sredstva se porabijo le za plačilo obveznosti in za namene, za katera so bila odobrena oz. v skladu s pogodbo. IP ugotavlja, da navedena pogodba ne določa izrecno pravil glede refundiranja plač zaposlenim v gasilskih društvih, zaradi česar v tem delu ni mogoče šteti, da predstavljajo informacije glede refundacije plač zaposlenim informacije, ki so neposredno povezane z opravljanjem javne službe, kot je definirana v navedenih dokumentih, ki predstavljajo podlago za opredelitev javne gasilske službe v konkretni zadevi. IP je zato zahtevo prosilca za dostop do teh dokumentov zavrnil, ker ne gre za informacijo v smislu 4. člena ZDIJZ.

V zvezi z zahtevo prosilca glede dostopa do dokumentacije v zvezi z nakupom in sofinanciranjem AC 30/100 za PGD Zagorje-mesto, v obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2020, je IP ugotovil, da organ razpolaga z zapisnikom seje upravnega odbora, pogodbo o finančnem leasingu, stroškovnim prikazom odhodkov za leasing in finančnim načrtom za leto 2018 ter osnutkom za leto 2019, ki je bil nato potrjen na skupščini. Z drugo dokumentacijo je organ navedel, da ne razpolaga. Pri tem je še pojasnil, da je določena dokumentacija prosto dostopna tudi na spletu. Iz pritožbene zadeve izhaja, da je organ prosilca v okviru postopka že napotil tudi na spletno stran enarocanje.si, dosje javnega naročila št. 00846/2019, kjer so na voljo celotni javno dostopni dokumenti glede nakupa vozila. Peti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ v delu, v katerem so dokumenti prosto dostopni na spletu, prosilcu ugodil z napotitvijo, zato se IP do navedenih dokumentov v okviru tega pritožbenega postopka ni posebej opredeljeval, saj je bil prosilcu v tem delu dostop do dokumentacije ugoden.

Ob pregledu dokumentacije IP ugotavlja, da je organ kot predmet zahteve opredelil:

• zapisnik 24. seje Upravnega odbora z dne 7. 3. 2018, in sicer v 3. in 4. točki,
• zapisnik 4. seje Upravnega odbora z dne 18. 2. 2019, in sicer v 4. in deloma 7. točki,
• zapisnik 1. seje Upravnega odbora z dne 24. 5. 2018, in sicer v 3. točki,
• zapisnik 2. seje Upravnega odbora z dne 11. 10. 2018, in sicer v 5. točki,
• pogodba o finančnem leasingu št. 20112/19 z dne 12. 11. 2019 in
• stroškovni prikaz odhodkov za leasing,
• finančni načrt za leto 2018,
• finančni načrt za leto 2019.

IP je pri presoji, ali gre za informacije, ki sodijo v delovno področje organa v smislu 4. člena ZDIJZ, torej ali gre za informacije, ki so neposredno povezane z izvajanjem javne službe, izhajal iz Pogodbe o opravljanju javne gasilske službe, na podlagi katere sodi v javno službo organa tudi, da na nivoju občine skrbi za načrten usklajen razvoj ter načrtno opremljanje gasilskih enot v skladu s predpisanimi merili. Prav tako organ izvaja naloge, ki jih je nanj prenesla občina, predvsem naloge iz 6. člena ZGas, ta pa določa, da občina zagotavlja sredstva za gasilsko zaščitno in reševalno opremo. IP je posledično štel, da predstavljajo informacije o nakupu in sofinanciranju vozila AC 30/100 za PGD Zagorje-mesto, informacije, ki so povezane z izvajanjem javne službe organa.

IP je ob pregledu dokumentacije ugotovil, da se določene točke zapisnikov nanašajo na predmet zahteve, zapisniki pa vsebujejo tudi informacije, ki s tem vsebinsko niso povezane, zato je v izreku te odločbe organu naložil, da prosilcu posreduje le tiste dele zapisnikov, ki se dejansko nanašajo na zahtevano vsebino, saj preostali del zapisnikov ni v povezavi s predmetom zahteve.

IP je še ugotovil, da dokumenti vsebujejo določene osebne podatke, in sicer imena in priimke posameznikov (ki so dokumente sestavljali, ki so na zapisnik podali izjave ipd.), za katere je IP ugotovil, da ni pravne podlage za njihovo razkritje, zato je organu naložil, da te podatke prekrije, skladno s 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke (ime in priimek predsednika organa), ki ni varovan osebni podatek, saj gre za zakonitega zastopnika društva ter drugih zakonitih zastopnikov gospodarskih družb, ki ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.

Glede zahteve prosilca za vpogled v prejete račune in druge dokumente, povezane z nakazili ter izvedena plačila oz. nakazila v okviru delovanja GZ za obdobje od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2020, IP ugotavlja, da je organ dne 13. 5. 2022 prosilca povabil na vpogled v navedene dokumente. Iz zapisnika o vpogledu izhaja, da se je prosilec vpogleda udeležil in da je na vpogledu pregledal zahtevano dokumentacijo, tj. račune za obdobje od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2020. Prosilec je na vpogledu podal novo zahtevo, in sicer zahtevo za vpogled v nakazila oz. finančno poslovanje organa in v refundacije društev, ki predstavljajo del finančnega poslovanja. V zvezi z vpogledanimi računi je prosilec zaprosil za fotokopije določenih vpogledanih dokumentov.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je bilo prosilcu ugodeno, saj mu je organ omogočil vpogled v dokumentacijo, ki jo je prosilec zahteval v sklopu tega dela svoje zahteve. IP tako ugotavlja, da prosilec nima več pravovarstvenega interesa za vztrajanje pri pritožbi glede navedenega dela dokumentacije, saj je organ njegovi zahtevi za dostop do informacije javnega značaja v tem delu ugodil. IP je že večkrat zavzel stališče, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati istih informacij javnega značaja, saj za to nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno in so mu bile zahtevane informacije javnega značaja že posredovane (oz. jih je skladno s postavljeno zahtevo prejel na vpogled), tako da je z njimi dejansko seznanjen. Če je bil prosilec skladno s svojo zahtevo z informacijami seznanjen, namreč ta v pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Tako stališče je IP npr. zavzel v odločbi št. 0900-77/2007/4 z dne 24. 5. 2007, št. 090-184/2015 z dne 9. 2. 2016, št. 0902-9/2018 z dne 21. 12. 2018, št. 090-41/2019 z dne 20. 2. 2019. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče RS, npr. v sklepu št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011, iz katerega izhaja, da če je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, že bil odpravljen in tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala, ta ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka in je tožbo posledično treba zavreči. Podobno izhaja iz sklepa Upravnega sodišča RS, št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. V predmetni zadevi je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Glede na vse navedeno je IP pritožbo v tem delu, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

IP se v okviru tega pritožbenega postopka do dodatnih zahtev prosilca (tj. glede vpogleda v dokumentacijo glede finančnega poslovanja organa in refundacije društev ter dostop do fotokopij določenih vpogledanih dokumentov) ni opredelil in dostop do teh dokumentov tudi ni predmet tega pritožbenega postopka, saj gre za novi zahtevi prosilca glede dostopa do novega sklopa dokumentov oz. glede novega načina seznanitve z vpogledano dokumentacijo, o čemer organ na prvi stopnji v konkretnem postopku, ki je predmet presoje IP, ni odločal.

Glede zahteve prosilca za dostop do zapisnikov Skupščine, Upravnega odbora, Poveljstva, kolegija predsednika organa, v obdobju od 1. 1. 2017 do 30. 9. 2021, je IP ugotovil, da organ razpolaga z večjim številom zapisnikov, ki sodijo v navedeno obdobje. IP je prav tako ugotovil, da se zapisniki nanašajo na številna področja delovanja organa, pri čemer so odstavki zapisnikov vsebinsko lahko tudi raznoliki. IP je dne 25. 4. 2022 na ogledu in camera organu naložil, da skladno s četrtim odstavkom 251. člena ZUP, na dokumentih vidno označi tiste dele zapisnikov, ki se nanašajo na javno službo organa, pri čemer je organu pojasnil, da je treba javno gasilsko službo organa presojati v smislu 6. člena Pogodbe o izvajanju javne gasilske službe in 6. člena ZGas. Organ je z dopisom z dne 10. 5. 2022 IP poslal vse predmetne zapisnike, pri čemer je označil tiste dele zapisnikov, ki se po mnenju organa nanašajo na javno službo. IP je predmetne zapisnike vsebinsko pregledal in sledil odločitvi organa glede opredelitve javne službe. Poleg delov, ki jih je kot javno službo označil organ, je IP ugotovil, da je treba prosilcu posredovati tudi tiste dele zapisnikov, ki se nanašajo na opravljanje javne službe. Pri tem IP znova pojasnjuje, da je pri opredelitvi delovnega področja organa, ki je povezano z izvajanjem javne službe, treba dokumente oz. zahtevane informacije presojati z vidika, ali te kažejo na dejstva oziroma okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog. Ob upoštevanju, da je zavezanec pravna oseba zasebnega prava, je treba navedena dejstva tolmačiti strogo in razkriti le tiste dele dokumentacije, ki so vsebinsko nedvomno povezane z izvrševanjem javne službe, ne pa tudi ostalih delov zapisnikov, ki kažejo na splošno razpravo o vprašanjih delovanja društva, ki se uvrščajo v njegovo zasebnopravno sfero.

IP je tako ugotovil, da so informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ tisti deli zapisnikov, kot so opredeljeni v 1. tč. izreka te odločbe, saj kažejo na informacije glede kadrovanja in usposabljanja gasilcev (npr. izvedbe tečajev in usposabljanj), na informacije glede opremljanja gasilskih enot (nakupi opreme, vozil, obnove prostorov), delovanja gasilskih enot, povezavo med društvi občino in službami sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami oz. kažejo na organizacijske in razvojne naloge gasilstva, kar predstavlja javno službo organa. V preostalem delu ne gre za vsebine, ki neposredno kažejo na izvajanje javne službe organa, zato je IP dostop do preostalega dela zahteve prosilca zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP.

Glede na vse navedeno je IP ugotovil, da je organ glede dokumentov, ki so navedeni v 1. tč. izreka te odločbe, na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovil dejstva, zato je dopolnil postopek, opravil omenjene pomanjkljivosti sam in po organu prve stopnje ter ugotovil, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, zato je v tem delu odločitev organa prve stopnje odpravil, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP in sam odločil tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

V delu, v katerem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke v skladu s 1. tč. izreka te odločbe, v delu, v katerem je IP ugotovil, da dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ in v delu, v katerem je organ prve stopnje prosilca seznanil z zahtevanimi dokumenti, je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZDIJZ, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, o čemer je odločeno v tretji točki izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke

[1]   Npr. odločbe IP št. 090-21/2015/, št. 090-157/2015/, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016/, št. 090-211/2016/, št. 090-55/2017/, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6.

[2] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.

[3] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.

[4] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.

[5] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.

[6] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.

[7] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.

[8] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.

[9] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.

[10] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34.

[11] Npr. sklep Vrhovnega sodišča št. VIII R 7/2001, sodba in sklep Upravnega sodišča I U 819/2009, sodba Upravnega sodišča št. I U 220/2011, sodba Upravnega sodišča št. I U 954/2011, sodba Vrhovnega sodišča št. G 1/2014.

[12] Sodba Upravnega sodišča št. U 92/2006 z dne 4. 10. 2007.

[13] Sodba Upravnega sodišča RS št. II U 214/2016-12 z dne 7. 2. 2017.

[14] Tako tudi sodna praksa, npr. sodba Upravnega sodišča št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007.

[15] Nujnost izvedbe te presoje izhaja iz pretekle prakse IP in Upravnega sodišča (npr. sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013).

[16] https://www.ajpes.si/RZIJZ