prosilec - Državna volilna komisija

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilec od organa zahteval "polno digitalno, pomeni neposredno, brez prekrivanja, IKT računalniško ter stalno (on-line) in takoj (real-time) elektronski, spletni, digitalni, komunikacijski dostop do vseh ustvarjenih dokumentov iz postopkov, rezultatov glasovanj, in podobno (npr. pritožb)". Organ je zahtevo s sklepom zavrgel, saj zahteva prosilca za dostop do informacij javnega značaja tudi po dopolnitvi ni izpolnjevala pogojev iz 17. člena ZDIJZ, zato je organ ni mogel obravnavati. V pritožbenem postopku se je IP z odločitvijo organa strinjal, saj je tudi sam ugotovil, da je zahteva splošna, brez vsebinske in časovne opredelitve, ki ne omogoča individualizacije zahtevanih informacij. Dejstvo je namreč, da je pravica po ZDIJZ vezana na konkretne dokumente, ki v času vložitve zahteve že obstajajo in izpolnjujejo kriterij materializirane oblike, in ne na vse splošno zahtevo po »vsem kar ima oz. bo imel organ«, kot je to v obravnavanem primeru zahteval prosilec. Nadalje je IP ugotovil, da ima organ prav tudi glede ugotovitve, da prosilec ne v zahtevi, ne v njeni dopolnitvi, ni navedel nobenega izmed zakonsko določenih načinov za seznanitev z informacijo javnega značaja. Med naštetimi oblikami namreč ni »javne objave«, kar pomeni, da prosilec nima zakonske podlage, da bi od organa zahteval ali ga »silil« k javni objavi zahtevanih informacij. Prosilec je v zahtevi in njeni dopolnitvi zahteval tudi ponovno uporabo informacij javnega značaja, kar je organ pravilno preizkusil po določbi četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ in po oceni IP povsem utemeljeno zaključil, da tudi ta zahteva ni sposobna obravnave, saj ne izpolnjuje zakonskih pogojev.

ODLOČBA:

Številka: 090-79/2022/2

Datum:  28. 3. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena v povezavi s prvim odstavkom 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 - ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 2. 3. 2022, zoper sklep Državne volilne komisije, Služba komisije,  Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-1/2022-5 z dne 25. 2. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

2. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 28. 1. 2022, na podlagi ZDIJZ, od organa zahteval »polno digitalno, pomeni neposredno, brez prekrivanja, IKT računalniško ter stalno (on-line) in takoj (real-time) elektronski, spletni, digitalni, komunikacijski dostop do vseh ustvarjenih dokumentov iz postopkov, rezultatov glasovanj, in podobno (npr. pritožb). Tudi na podlagi konvencij in direktiv zagotavljanja človekovih pravic do vedenja, obveščenosti, pravnosti. S formulacijo vloge »v skladu s ponavljajočo uporabo informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ« zahteva tudi vse prihodnje seznanitve na osnovi zahteve te vloge (bodoče informacije)«. Ob tem je prosilec navedel, da mora biti seznanitev, digitalni polni (ne le delni) dostop, predpisana objava dokumentov, omogočena, poleg ZDIJZ tudi v skladu z naslednjimi podlagami: Pisarniško poslovanje - uredba Ur.l.RS 72/1994. ravnanje z dokumentarnim gradivom - uredba Ur.l. RS 91/2001. in podobno ter Arhiviranje - Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur.l. RS 30/2006).

Organ je prosilca z dopisom št. 090-1/2022-2 z dne 7. 2. 2022 pozval, da svojo vlogo z dne 28. 1. 2022 dopolni v roku 5 dni, in sicer tako, da posreduje naslov in da jasno navede, na katere konkretne podatke se nanaša zahteva za dostop do informacij javnega značaja. Organ je nadalje povzel določbo 17. člena ZDIJZ in navedel, da mora prosilec v zahtevi konkretno opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in mu ni mogoče »vnaprej« dovoliti dostopa do vseh, še nedoločenih informacij, ki bodo v bazi organa šele nastale, torej do informacij, s katerimi organ v času vložitve zahteve prosilca sploh še ne razpolaga. Po 4. členu ZDIJZ je informacija javnega značaja namreč le informacija, s katero organ (že) razpolaga v materializirani obliki. Če pa gre za zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, pa mora prosilec po določbi četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ v zahtevi opredeliti: 1. informacijo, ki jo želi ponovno uporabiti; 2. na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis ter praviloma tudi oblika in nosilec zapisa); ter 3. za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti. Organ je prosilca opozoril, če vloge ne bo dopolnil v predpisanem roku oz. če tudi po dopolnitvi vloga še vedno ne bo izpolnjevala zahtevanih pogojev iz 17. člena ZDIJZ, bo vloga zavržena (v skladu z 19. členom ZDIJZ). Organ je prosilca pozval k predložitvi pooblastila osebe, ki naj bi jo zastopal.

Prosilec je na poziv odgovoril dne 19. 2. 2022, v katerem je navedel, da »vloga zadeva, preprosto navedeno, spletno (digitalno) objavo vseh dokumentov volilnih organov - takoj ko nastanejo (so končani ali potrjeni in podobno) in morajo biti ustrezno zavedeni in arhivirani v skladu s pravili o pisarniškem poslovanju, ravnanju z dokumentarnim gradivom in drugimi predpisi. Torej seznanitev v skladu z ZDIJZ, tako spodaj podpisanima vlagateljema, kot najširši javnosti. Organ za vodenje volitev (DVK) mora vse rezultate volitev javno objaviti v celoti in pravočasno (polno digitalno / spletno, takoj in stalno), in podrobno, tudi na najbolj osnovnem nivoju, voliščih, skupaj z vsemi spremljajočimi dokumenti«. Dodatno je dopolnil glede na navedbe v pozivu: Formulacija »polno digitalno, takoj in stalno, v skladu s ponavljajočo uporabo informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ« je izdelana po nasvetu urada IP RS v podobni zadevi. Glede konkretnosti podatkov seznanjanja, je prosilec navedel: »to so vsi podatki in navedbe v vseh dokumentih volilnih organov - takoj ko nastanejo (so končani ali potrjeni in podobno)«. Prosilec je priložil elektronsko sporočilo kot pooblastilo sovlagatelja zahteve.

Organ je izdal sklep z dne 25. 2. 2022, št. 090-1/2022-5, s katerim je odločil, da se zahteva prosilca za »seznanjanje z vsemi postopki in dokumenti Državne volilne komisije oz. volilnih organov na volitvah, referendumih in glasovanjih v Republiki Sloveniji, polno digitalno, takoj in stalno, v skladu s ponavljajočo uporabo informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ«, zavrže. Posebni stroški niso nastali.

V obrazložitvi je povzel zahtevo prosilca, poziv za dopolnitev vloge in odgovor prosilca ter navedel, da je po prejemu dopolnitve zahteve ponovno opravil formalni preizkus zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Pravno podlago v obravnavani zadevi predstavljata 17. in 18. člen ZDIJZ. Po pregledu vloge in njene dopolnitve je organ ugotovil, da prosilec v svoji zahtevi ni opredelil informacije, s katero se želi seznaniti, saj iz navedb v vlogi »preprosto navedeno, spletno (digitalno) objavo vseh dokumentov volilnih organov - takoj ko nastanejo (so končani, potrjeni in podobno)...tudi na najbolj osnovnem nivoju, voliščih, skupaj z vsemi spremljajočimi dokumenti«, ni mogoče razbrati, katero konkretno informacijo prosilec zahteva od organa. Dodatno pa iz zahteve tudi ni mogoče razbrati, da bi prosilec v zahtevi zahteval informacijo, ki po ZDIJZ predstavlja informacijo javnega značaja. ZDIJZ namreč informacijo javnega značaja po določbi prvega odstavka 4. člena opredeljuje kot informacijo, s katero organ (že) razpolaga v materializirani obliki, ne pa neke potencialne bodoče (še) nedoločene informacije. Prav tako iz vloge prosilca ni mogoče razbrati, da bi ustrezala zahtevi 2. točke drugega odstavka 17. člena ZDIJZ, torej na kakšen način se želi prosilec z informacijo seznaniti. Namreč, drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec pravico na svojo zahtevo pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis. Prosilec pa ne v zahtevi ne v njeni dopolnitvi, ni navedel nobenega izmed zakonsko določenih načinov za seznanitev z informacijo javnega značaja. Iz zahteve prosilca namreč izhaja, »da mora organ za vodenje volitev (DVK) vse rezultate (izide) volitev javno objaviti v celoti in pravočasno (polno digitalno/ spletno, takoj in stalno) in podobno, tudi na najbolj osnovnem nivoju, voliščih, skupaj z vsemi spremljajočimi dokumenti«, kar pa ne predstavlja enega od načinov za seznanitev z informacijo javnega značaja, predvidenega v drugem odstavku 5. člena ZDIJZ, zato posledično zahteva tudi ne ustreza zahtevanemu pogoju iz 2. točke drugega odstavka 17. člena ZDIJZ, v povezavi z drugim odstavkom 5. člena ZDIJZ. Ker je prosilec v zahtevi in njeni dopolnitvi zahteval tudi ponovno uporabo informacij javnega značaja, je organ vlogo preizkusil tudi po določbi četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ, ki določa, da mora v zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja prosilec opredeliti: 1. informacijo, ki jo želi ponovno uporabiti; 2. na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis ter praviloma tudi oblika in nosilec zapisa); 3. na kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti. Po preučitvi vloge in njene dopolnitve je organ ugotovil, da prosilec v vlogi in njeni dopolnitvi ni navedel podatka o tem, katero informacijo javnega značaja želi ponovno uporabiti, na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije, prav tako pa ni navedel, za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti. Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da zahteva prosilca za dostop do informacij javnega značaja tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ, zato je organ ne more obravnavati. Odločitev je bila v obravnavanem primeru sprejeta ob upoštevanju določbe 19. člena ZDIJZ, ki določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če niso izpolnjeni procesni pogoji iz 17. in 18. člena tega zakona. Prosilčeva zahteva tudi po njeni dopolnitvi (18. člen ZDIJZ) ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ, ki določajo obvezno vsebino zahteve (drugi in četrti odstavek 17. člena ZDIJZ), zato je organ odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Zoper zgoraj navedeni sklep je prosilec vložil pritožbo z dne 2. 3. 2022, v kateri je navedel, da zavrača neargumentirane in nepojasnjene razloge, le s citiranjem členov ZDIJZ, za zavrženje vloge za seznanitev - da zahteva ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ. Prosilec je navedel, da je v vlogi jasno navedel, da seznanitev »zanima« oz. imajo pravico, ali možnost, do vedenja, poleg konkretnih vlagateljev, tudi citira (navedbo v dopolnitvi vloge): »vsi, ki jih seznanitev zanima, ker gre za spletni (digitalni) dostop«. S tem je zadoščeno prvi alineji 17. člena ZDIJZ. Drugi in četrti alineji 17. člena ZDIJZ je zadoščeno s samo opredelitvijo zahteve/vloge seznanitev. Prosilec je citiral navedbo v zadevi vloge z dne 28. 1. 2022 in njene dopolnitve z dne 19. 2. 2022: »Vloga za seznanjanje z vsemi postopki in dokumenti Državne volilne komisije oz. volilnih organov na volitvah, referendumih in glasovanjih v Republiki Sloveniji, polno digitalno, takoj in stalno, v skladu s ponavljajočo uporabo informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ«.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega sklepa ni odpravil ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-1/2022-7 z dne 9. 3. 2022, poslal v pristojno odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti sklep v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Sklep tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali je vloga prosilca z dne 28. 1. 2022, dopolnjena dne 19. 2. 2022, sposobna obravnave, oziroma ali ima vse sestavine, ki jih določa 17. člen ZDIJZ. Organi po ZDIJZ so namreč dolžni odločati le o zahtevi, ki ima vse sestavine, sicer jo lahko s sklepom zavržejo (18. čl. ZDIJZ).

Procesne predpostavke za dostop do informacije javnega značaja so v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ izpolnjene takrat, ko prosilec poleg načina seznanitve opredeli informacijo, s katero se želi seznaniti. IP poudarja, da zakon posebej ne določa, katere podatke o zahtevani informaciji je prosilec dolžan navesti, vsekakor pa mora opredelitev doseči takšno stopnjo določnosti, da so zahtevani dokumenti po obliki, subjektivno, časovno in vsebinsko dovolj natančno opredeljeni, da jih je mogoče z gotovostjo individualizirati. To seveda ne pomeni, da mora prosilec natančno označiti dokument, npr. s številko ali točnim nazivom, vendar pa se od njega utemeljeno pričakuje določena stopnja opredelitve in torej prosilec ni povsem »prost« v določljivosti, da sploh lahko govorimo o informacijah javnega značaja, ki nas skladno s prvim odstavkom 4. čl. ZDIJZ privede do »dokumenta«, kar je pravica po ZDIJZ.

V izpodbijani odločbi je organ po preučitvi zahteve ugotovil, da ni mogoče razbrati, katere konkretne informacije prosilec zahteva. IP se z odločitvijo organa strinja, saj tudi sam ugotavlja, da je zahteva splošna, brez vsebinske in časovne opredelitve, ki ne omogoča individualizacije zahtevanih informacij. Dejstvo je namreč, da je pravica po ZDIJZ vezana na konkretne dokumente, ki v času vložitve zahteve že obstajajo in izpolnjujejo kriterij materializirane oblike, in ne na vse splošno zahtevo po »vsem kar ima oz. bo imel organ«, kot je to v obravnavanem primeru zahteval prosilec. IP je zato sledil odločitvi organa, da zahteva ne izpolnjuje osnovnega pogoja za obravnavo.

Nadalje IP ugotavlja, da ima organ prav tudi glede ugotovitve, da prosilec ne v zahtevi, ne v njeni dopolnitvi, ni navedel nobenega izmed zakonsko določenih načinov za seznanitev z informacijo javnega značaja. Prosilec je namreč napisal, da mora organ zahtevane informacije »javno objaviti v celoti in pravočasno (polno digitalno/ spletno, takoj in stalno)«, kar pa ni pravica po ZDIJZ. Prosilec lahko zahteva izključno obliko, ki jo predvideva ZDIJZ in to je: vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Med naštetimi oblikami torej ni »javne objave«, kar pomeni, da prosilec nima zakonske podlage, da bi od organa zahteval ali ga »silil« k javni objavi zahtevanih informacij. Ker prosilec ni navedel nobenega izmed zakonskih načinov seznanitve, pomeni da ni izpolnil niti drugega pogoja obvezne vsebine zahteve, ki ga določa drugi odstavek 17. čl. ZDIJZ.

Prosilec je v zahtevi in njeni dopolnitvi zahteval tudi ponovno uporabo informacij javnega značaja, kar je organ pravilno preizkusil po določbi četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ in po oceni IP povsem utemeljeno zaključil, da tudi ta zahteva ni sposobna obravnave, saj ne izpolnjuje zakonskih pogojev. Enako kot pri »klasični« zahtevi, mora tudi v zahtevi za ponovno uporabo prosilec opredeliti informacijo, ki jo želi ponovno uporabiti, in ni dovolj, da na splošno zahteva informacije, kot je to v obravnavanem primeru storil prosilec. Šele, ko je zahtevana informacija individualizirana, je namreč mogoča presoja, ali so podani pogoji za njeno ponovno uporabo. V obravnavanem primeru te stopnje določnosti prosilec ni navedel oz. zagotovil, zato tudi ob odsotnosti drugih pogojev (načina prevzema in za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti), zahteva ni bila sposobna obravnave, zaradi česar jo je bilo treba zavreči.

Prosilec se v pritožbi sicer sklicuje, da je IP v svoji praksi že odločal o »stalnem dostopu v realnem času«, kar sicer drži, vendar je bilo dejansko stanje bistveno drugačno od obravnavanega, zlasti je ključno, da je bila predmet presoje konkretna informacija, s katero je organ razpolagal in je bil v tem smislu tudi ponovna uporaba omogočena pod posebnimi pogoji[1], kar pa kot ugotovljeno zgoraj v obravnavanem primeru ni izpolnjeno.

Ker torej prosilec v roku ni dopolnil zahteve v skladu s 17. in 18. členom ZDIJZ, da bi bila sposobna obravnave, je organ utemeljeno zahtevo s sklepom zavrgel na podlagi 19. čl. ZDIJZ. Iz istih razlogov kot organ, je tudi IP štel kot vlagatelja te zahteve zgolj prosilca. 

Glede na navedeno je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP v povezavi s prvim odstavkom 259. člena ZUP. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1]Npr.: Odločba IP št. 090-252/2014/7 z dne 11. 2. 2015