Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
| sl | Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - AKOS

+ -
Datum: 07.07.2021
Številka: 090-144/2021
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Varstvo upravnega postopka, Ali gre za zlorabo pravice

 

Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ omogočil delni dostop do dokumentov iz inšpekcijskega spisa. Stranski udeleženec je zoper odločitev vložil pritožbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zatrjevane kršitve niso podane in da je organ dejansko sledil pojasnilu stranskega  udeleženca glede poslovne skrivnosti in varstva  osebnih podatkov.  IP je posebej  poudaril, da pri presoji, ali dokument izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, ni pomembno, kdo je dokument pripravil, temveč je ključno, da organ z njim razpolaga v okviru svojega dela oz. svojih pristojnosti, konkretneje v okviru spisa, ki je predmet zahteve prosilca. IP je namreč z vpogledom v spis, ki je bil predmet zahteve, ugotovil, da je  dokument IP del tega upravnega spisa, zato je organ utemeljeno in v okviru zahteve odločal tudi o dostopu do navedenega dokumenta. Prav tako stranski udeleženec ne more biti uspešen pri zatrjevanju izjeme varstva  upravnega postopka, saj gre za izjemo, ki neposredno ščiti organ, oziroma zavezanca za dostop do informacij javnega značaja, pri katerem postopek teče (na pa drugih strank postopka). Organ pa se v obravnavanem primeru na to izjemo ni skliceval oziroma je izrecno navedel, da ta izjema ni podana.  Poleg tega pa v konkretnem primeru noben od zatrjevanih postopkov niti več ne teče, zato že iz tega razloga ni podlage za obstoj navedene izjeme. IP tudi ni sledil stranskemu udeležencu, da naj bi prosilec zlorabil institut  dostopa do informacij javnega značaja. Iz načina zapisa zahteve izhaja, da je prosilec usmerjen izključno v informacije, ki so javnega značaja, saj je jasno zapisal, da naj mu organ v primeru obstoja izjem, omogoči delni dostop, zato ni mogoče slediti navedbi stranskega udeleženca, da zahteva prosilca posega v njegove poslovne skrivnosti ali varovane osebne podatke. Dolžnost organa pa je, da zagotovi varstvo pravice stranskega udeleženca, kar je organ v obravnavanem primeru tudi storil, saj je dejansko sledil stališču, ki ga je zagovarjal stranski udeleženec glede izvedbe delnega dostopa do zahtevanih informacij oz. zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij. 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-144/2021/2

Datum: 7. 7. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi v nadaljevanju: stranski udeleženec), z dne 26. 3. 2021, zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, p.p. 418, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-1/2021/14 z dne 10. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

 

 

  1. Pritožba stranskega udeleženca z dne 26. 3. 2021 se zavrne.

 

  1. Zahteva stranskega udeleženca za povrnitev stroškov se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Dne 7. 1. 2021, in dopolnjeno dne 20. 1. 2021, je (v nadaljevanju prosilec) na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, da mu organ v elektronski obliki na dani naslov posreduje kopije vseh dokumentov pod opravilno številko 06101-3/2020 (postopek inšpekcijskega nadzora zoper A1 Slovenija). V kolikor je potreben delni dostop, je prosilec prosil, da se mu omogoči v skladu s 7. čl. ZDIJZ. Ob tem je navedel, da informacije zahteva za ponovno uporabo za nepridobitni namen, in sicer za namene informiranja. Na podlagi zahtevanih dokumentov želi prosilec pripraviti enega ali več člankov, ki jih bo objavil na svojem blogu, verjetno pa še v kakšnem drugem spletnem ali tradicionalnem mediju, morda tudi v strokovni literaturi.

 

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-1/2021/14 z dne 10. 3. 2021, s katero je v prvi točki izreka zahtevi prosilca za ponovno uporabo dokumentov pod opr. št. 06101-3/2020 za nepridobiten namen, v delu, ki se nanaša na tam navedene dokumente, delno ugodil in odločil, da se prosilcu na njegov elektronski naslov v roku 10 delovnih dni od dokončnosti te odločbe posredujejo navedeni dokumenti, na katerih so zakriti podatki, ki jih je stranski udeleženec A1 Slovenija, d.d., opredelil kot svojo poslovno skrivnost v svojem odgovoru na poziv z dne 23. 2. 2021, razen prvega odstavka dokumenta iz zadnje alineje, kjer se prekrije le podatek o nazivu podizvajalca. V navedenih dokumentih so zakriti tudi osebni podatki posameznikov, ki niso javni uslužbenci, razen podatkov o zastopniku družbe, razvidnih iz javne evidence ter zakritimi podatki o elektronskih naslovih in telefonskih številkah posameznikov, in sicer:

  • Zapisnik z dne 2.7.2020,
  • Odgovor na zapisnik z dne 8.7.2020 - brez priloge,
  • Odgovor na dodaten poziv z dne 17.7.2020 - brez prilog,
  • Zapisnik z dne 22.8.2020 - brez priloge,
  • Odgovor na zapisnik z dne 3.9.2020 - brez priloge,
  • Poziv za dajanje podatkov in informacij z dne 25.9.2020,
  • Poziv na izjasnitev - imenovanje izvedenca z dne 5.10.2020,
  • Sklep z dne 6.10.2020,
  • Odgovor na poziv za dajanje podatkov in informacij z dne 6.10.2020 - brez prilog,
  • Poziv za dajanje podatkov in informacij - urgenca z dne 16.10.2020,
  • Odgovor na Poziv za dajanje podatkov in informacij z dne 19.10.2020 - brez priloge,
  • Poziv na izjasnitev z dne 6.11.2020,
  • Odgovor na Poziv za izjasnitev z dne 13.11.2020,
  • Zapisnik z dne 26.10.2020,
  • Pojasnila in dokazila o izvedenih spremembah z dne 9.12.2020 - brez prilog,
  • Sklep z dne 17.12.2020 in :
  • dopis št. 0611-290/2020/24 z dne 30.9.2020 - Posredovanje dokumentacije o ugotovitvah v inšpekcijskem postopku, ki ga Informacijski pooblaščenec vodi zoper Al Slovenija, d.d., v zvezi z izvajanjem storitve Al Protekt - brez priloge.

V drugi točki izreka izpodbijane odločbe je organ odločil, da se zahteva prosilca v delu, ki se nanaša na naslednje dokumente:

  • prilogo k Odgovoru na zapisnik z dne 8. 7.2020,
  • priloge 1-8 k Odgovoru na dodaten poziv z dne 17. 7. 2020,
  • prilogo k Zapisniku z dne 22. 8. 2020,
  • prilogo k Odgovoru na zapisnik z dne 3.9. 2020,
  • prilogo k Odgovoru na poziv za dajanje podatkov in informacij z dne 6.10. 2020,
  • prilogo k Odgovoru na poziv za dajanje podatkov in informacij z dne 19.10. 2020,
  • prilogi k dopisu Pojasnila in dokazila o izvedenih spremembah z dne 9.12. 2020 in
  • prilogo k dopisu št. 0611-290/2020/24 z dne 30.9.2020, zavrne.

V tretji točki izreka izpodbijane odločbe je organ odločil, da se v delu, ki se nanaša na spodaj navedene dokumente, zahtevi delno ugodi in se prosilcu na njegov elektronski naslov v roku 10 delovnih dni od dokončnosti odločbe posredujejo spodaj navedeni dokumenti, na katerih so zakriti osebni podatki posameznikov, ki niso javni uslužbenci, razen podatkov o zastopniku družbe, razvidnih iz javne evidence, ter zakritimi podatki o elektronskih naslovih in telefonskih številkah posameznikov, in sicer:

  • elektronsko sporočilo agencije (Poziv na dopolnitev odgovora na zapisnik) z dne 15.7.2020,
  • Prošnja agencije za posredovanje dokumentacije o ugotovitvah z dne 24.9. 2020,
  • Uradni zaznamek z dne 25. 9.2020 o postavitvi izvedenca,
  • Poziv agencije na izjasnitev- imenovanje izvedenca z dne 1.10. 2020,
  • Zaprosilo družbe A1 Slovenija d.d. za podaljšanje roka z dne 5.10. 2020,
  • Dopis A1 Slovenija d.d. z dne 16.11. 2020 - brez priloge (Zapisnik z dne 26.10. 2020),
  • elektronsko sporočilo družbe Al Slovenija d.d. z dne 1.12.2020 - brez priloge (Odgovor na poziv na izjasnitev z dne 13.11.2020) Prošnja za posredovanje dokumentacije o ugotovitvah v inšpekcijskem postopku, ki ga AKOS vodi zoper A1 Slovenija d.d., v zvezi z izvajanjem storitve A1 Protekt z dne 4.12. 2020,
  • elektronsko sporočilo agencije (Posredovanje dokumentacije) z dne 18. 12. 2020 – s popisom zadeve in brez priloge - Sklep z dne 17.12.2020.

Pogoj za ponovno uporabo dokumentov iz 1. in 3. točke izreka je navedba vira, in sicer: »Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije«. Organ je odločil, da v tem postopku stroški niso nastali.

 

V obrazložitvi odločbe je organ primarno navedel, da je s sklepom z dne 10. 2. 2021, št. 090-1/2021/9 rok za odločitev v zadevi podaljšal za 15 delovnih dni. Nadalje je k 1. in 2. točki izreka navedel, da je družbo A1 Slovenija d.d., Šmartinska 134b, 1000 Ljubljana, pozval k vključitvi v postopek kot stranskega udeleženca in ga izrecno pozval, da glede dokumentov, navedenih v 1. in 2. točki izreka v postavljenem roku poda svoje obrazloženo stališče glede morebitnega obstoja izjem od ponovne uporabe informacij javnega značaja, predvsem po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe) ter predloži ustrezna dokazila (sklep oziroma drug akt o določitvi poslovne skrivnosti). Družba A1 Slovenija d.d. je v postavljenem roku priglasila udeležbo v postopku kot stranski udeleženec. V svojem odgovoru na poziv je stranski udeleženec navedel, da je že tekom postopka nadzora, ki se je vodil pod opr. št. 0610-3/2020, v okviru katerega so nastali dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, vsebino dokumentov označil kot poslovno skrivnost, saj gre za podatke in vsebino izjav, mnenj in stališč ter tehničnih opisov in lastnosti delovanja storitve A1 Protekt, do katerih nimajo dostopa tretje osebe in predstavljajo podatke o obliki in načinu poslovanja družbe A1 Slovenija d.d., njeni poslovni politiki, oblikovanju poslovne strategije, načinu oblikovanja in vsebini posamičnih produktov in podobno. Podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost, pomenijo izjemo od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, podana pa je tudi izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi), zaradi česar  je potrebno zahtevo prosilca zavrniti v celoti. Predloženi dokumenti po navedbah stranskega udeleženca predstavljajo njegovo poslovno skrivnost skladno z določbami ZGD-1 in ZPosS (2. člen) in gre za informacije, ki imajo tržno vrednost, družba A1 Slovenija d.d. pa jih tudi sicer vestno varuje pred dostopom tretjih oseb. Morebitno razkritje bi omogočilo tretjim osebam neposreden vpogled v oblikovanje poslovne in cenovne politike družbe ter neposreden vpogled v tehnične lastnosti delovanja storitve A1 Protekt, kar bi negativno vplivalo na tržni položaj stranskega udeleženca. Podlago za opredelitev podatkov kot poslovno skrivnost predstavlja Sklep o določitvi poslovne skrivnosti družbe A1 Slovenija d.d. z dne 19. 8. 2019 (v nadaljevanju Sklep), ki ga je stranski udeleženec priložil svojemu odgovoru na poziv. Na podlagi Sklepa se kot poslovna skrivnost družbe, med drugim, štejejo vsi poslovni in/ali finančni podatki, informacije listine, elektronska dokumentacija na katerikoli nosilcih ali druga dokumentacija v katerikoli obliki ter drugi podatki, ki so povezani s poslovanjem stranskega udeleženca, ki jih stranski udeleženec ali od njega pooblaščena oseba v kakršnikoli obliki obdeluje, zbira in/ali posreduje drugim gospodarskim družbam, družbam v skupini in/ali drugim povezanim osebam ali katerimkoli tretjim osebam, vključno z državnimi organi Republike Slovenije. Skladno z določili Sklepa se kot poslovna skrivnost družbe A1 Slovenija d.d., med drugim, štejejo vsi podatki, pisne vloge, ki jih ta v okviru zakonskih obveznosti ali obveznosti, naložene neposredno s posebnim aktom, posreduje državnim organom. Nadalje Sklep določa, da se za poslovno skrivnost štejejo vsi podatki, določeni s sklepom ali podatki, ki bi bili lahko v posredni ali neposredni povezavi s podatki iz 1. točke Sklepa, in sicer v kakršnikoli materialni ali elektronski obliki ali nematerializirani obliki (ustna seznanitev s podatki ipd.). Ne glede na to, ali so posamezni podatki določeni kot poslovna skrivnost stranskega udeleženca in s Sklepom ali ustrezno označeni na nosilcu podatka, se za poslovno skrivnost štejejo vsi podatki, za katere je očitno, da bi družbi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Predstavniki ali pooblaščene osebe delničarjev, zaposleni v družbi, člani organov družbe ali tretje osebe izven družbe so odgovorne za kršitev, če so vedele ali bi morale vedeti za takšen značaj podatkov. Stranski udeleženec se v svojem odgovoru sklicuje tudi na obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer glede osebnih podatkov posameznih zaposlenih pri A1 Slovenija d.d., iz katerih so razvidni podatki o njihovem delovnem mestu ter njihovi kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka). V nadaljevanju je stranski udeleženec za vsak posamezni dokument opredelil, za katere podatke velja izjema od prostega dostopa, kar je na posameznih dokumentih tudi ustrezno prekril oz. navedel, kateri dokumenti v celoti predstavljajo njegovo poslovno skrivnost ter svoje navedbe obrazložil, kar je podrobneje navedeno v nadaljevanju in glede česar se je organ v nadaljevanju tudi opredelil. Glede izjeme poslovne skrivnosti je organ uvodoma ugotovil, da je bil dokument, ki je priloga k dopisu IP št. 0611-290/2020/24 z dne 30.9.2020, in sicer pogodba z dne 18. 10. 2018, sklenjena v času, ko sedaj veljavni ZPosS še ni bil v veljavi, zato je za presojo izjeme poslovne skrivnosti treba upoštevati določbe o poslovni skrivnosti takrat veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Organ je ugotovil, da je bil sklep, ki ga je predložil stranski udeleženec, izdan pred prejemom predmetne zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja in zato šteje za pravočasnega. Nadalje je organ ugotovil, da so preostali dokumenti nastali v času, ko je že veljal ZPosS, ki pojem poslovne skrivnosti definira v 2. členu. V zvezi s tem je organ nadalje ugotavljal, ali so zakonski pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po ZGD-1 oz. ZPosS v konkretnem primeru izpolnjeni. Prav tako je bilo potrebno ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter izjeme varstva upravnega postopka po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Stranski udeleženec se je glede predmetnih dokumentov (navedenih v prvi in drugi točki izreka izpodbijane odločbe) v zvezi z obstojem izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja opredelil podrobno, kot je razvidno v izpodbijani odločbi (od strani 6 do vključno strani 9). Navedene podatke je torej stranski udeleženec opredelil kot svojo poslovno skrivnost v skladu s predloženim Sklepom z dne 19.8.2019 ter določbami ZPosS in pomenijo izjemo od prostega dostopa od informacij javnega značaja v smislu 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z navedbami stranskega udeleženca glede dopisa IP z dne 30. 9. 2020 je organ pojasnil, da je predmetni dokument del upravnega spisa 06101-3/2020 pri organu. Organ z dokumentom torej razpolaga v okviru dokumentov, katerih ponovno uporabo zahteva prosilec, s čimer je izpolnjen pogoj za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. IP na poziv organa ni priglasil stranske udeležbe v tem postopku, saj za to ne obstojijo razlogi iz 43. člena ZUP. Po presoji dokumentacije je namreč ugotovil, da ne vsebuje podatkov, ki bi predstavljali izjemo od prostega dostopa po prvem ali šestem odstavku 6. člena ZDIJZ. Po oceni organa je glede priloge k dopisu IP z dne 30.9. 020 (pogodba z dne 18.10. 2018), izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti v skladu določili ZGD- 1, saj je stranski udeleženec skladno z zgoraj navedenimi določili Sklepa pogodbo ustrezno določil kot svojo poslovno skrivnost, pri čemer je kot poslovna skrivnost določena tudi v sami pogodbi. Glede na to, da je subjektivni kriterij poslovne skrivnosti izpolnjen, ni bilo potrebno ugotavljati, ali je podan tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti. Glede obstoja izjeme poslovne skrivnosti v zvezi z dostopom do preostalih dokumentov je organ ugotovil, da sta izpolnjena prva in tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS. Gre namreč nesporno za informacije, ki niso splošno znane, saj ne gre za podatke, ki bi bili javno objavljeni na podlagi zakona, prav tako pa jih ni javno objavil operater sam in tudi niso splošno znani in dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s tovrstnimi informacijami. V skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 2. člena ZPosS so bili zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani s tem, da je operater sprejel ustrezen akt (Sklep), na podlagi katerega je predmetne informacije po oceni agencije ustrezno opredelil kot poslovno skrivnost. Informacije morajo poleg navedenega imeti še »tržno vrednost«, kar je tretji pogoj (druga alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS) za obstoj poslovne skrivnosti. Predlagatelj zakona je v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno  tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)«. Z razkritjem predmetnih informacij bi po oceni organa stranskemu udeležencu nastala škoda, saj bi njihovo razkritje neposredno škodovalo njegovim poslovnim in finančnim interesom ter njegovi konkurenčni sposobnosti. Po vsebini gre namreč za podatke o njegovem produktu oziroma storitvi in drugih podatkih, povezanih z njegovim poslovanjem. Njihovo razkritje bi omogočilo tretjim osebam neposreden vpogled v oblikovanje poslovne politike družbe ter neposreden vpogled v tehnične lastnosti delovanja storitve A1 Protekt, kar bi negativno vplivalo na tržni položaj stranskega udeleženca. Glede na zgoraj navedeno organ ocenjuje, da je stranski udeleženec na vseh dokumentih, ki so predmet zahteve, ustrezno zakril svoje poslovne skrivnosti oz. utemeljil izjemo poslovne skrivnosti glede dokumentov, ki v celoti predstavljajo njegovo poslovno skrivnost, razen v prvem odstavku dokumenta iz zadnje alineje 1. točke izreka. V prvem odstavku navedenega dokumenta se prekrije le naziv podizvajalca, v preostalem delu tega odstavka pa po oceni organa ni izkazana izjema poslovne skrivnosti v skladu z določili ZPosS in Sklepa. Z izjemo v prejšnjem stavku navedenega, je organ v celoti sledil stranskemu udeležencu, ki je v vseh zahtevanih dokumentih ustrezno označil dele, ki predstavljajo njegovo poslovno skrivnost, oziroma je ustrezno opredelil dokumente, ki v celoti predstavljajo njegovo poslovno skrivnost v skladu s Sklepom in določili ZPosS oz. ZGD-1. V zvezi z izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi) organ ugotavlja, da ta izjema pri nobenem izmed dokumentov ni podana. Postopek nadzora pod opr. št. 06101-3/2020 je namreč že zaključen z dokončnim upravnim aktom, kar pomeni, da z razkritjem predmetnih informacij ni mogoče škodovati njegovi izvedbi. V zvezi z izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov) je organ uvodoma opozoril na uporabo Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka, ki je opredeljen v določilu člena 4(1). Pravno podlago za obdelavo določenih osebnih podatkov javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja točka c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. V skladu z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se namreč dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena (ki med drugim določa kot izjemo tudi varstvo osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Glede na navedeno pravno podlago je potrebno pri zgoraj navedenih dokumentih prekriti vse osebne podatke posameznikov, ki niso zaposleni pri organu oziroma niso javni uslužbenci, vključno s podatki o zaposlitvi oz. delovnem mestu, njihovim podpisom ter telefonsko številko in elektronskim naslovom posameznika, kar predstavlja podatke, ki sodijo med osebne podatke v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Izjemo pa v tem smislu predstavlja podatek o zastopniku družbe, ki je razviden iz javne evidence. Javnost podatkov o zastopnikih gospodarskih družb določa Zakon o sodnem registru (ZSReg). Drugi in tretji odstavek 7. člena v povezavi s 4. členom ZSReg določata, da so javni tudi podatki o ustanoviteljih in družbenikih ter o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje same družbe. Podatkov o osebi, ki je pooblaščena za zastopanje same družbe pa ni mogoče enačiti s podatki o osebah, ki so zaposlene pri posamezni gospodarski družbi oziroma v njenem imenu organu posredujejo določene informacije. ZDIJZ sam po sebi organom namreč ne daje pravne podlage, da razkrivajo osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Prav tako organu ni poznana druga pravna podlaga, ki bi omogočala razkritje teh podatkov. Glede na navedeno je bilo potrebno na predmetnih dokumentih prekriti vse osebne podatke oseb, katerih podatki ne izhajajo iz uradne evidence po ZSREg, kot izhaja iz 1. točke izreka oziroma tiste podatke o osebah, pooblaščenih za zastopanje družbe, ki niso javni v skladu z navedeno evidenco. Organ je ocenil, da se v preostalem delu predmetnih dokumentov iz 1. točke izreka prosilcu lahko omogoči dostop do dokumenta z delnim dostopom do informacij javnega značaja skladno s 7. čl. ZDIJZ, saj ne obstoji druge izjeme od dostopa do informacij javnega značaja iz 5.a in 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec in so navedeni v 1. točki izreka, vsebujejo tudi informacije, ki pomenijo katero izmed izjem od prostega dostopa skladno s 6. členom ZDIJZ (podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost skladno z zakonom, ki ureja poslovno skrivnost oziroma osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov), je organ prosilcu v zvezi z zahtevanimi dokumenti omogočil delni dostop, kakor tudi izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Deli dokumentov vsebujejo podatke, ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa, zaradi česar se ustrezno prekrijejo, in sicer skladno s kriteriji, določenimi v prvem odstavku 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2016) ter se v takšni obliki posredujejo prosilcu za namen ponovne uporabe za nepridobitni namen. Glede dokumentov, ki v celoti predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca delni dostop ni možen, zato je bilo potrebno zahtevo prosilca za ponovno uporabo dokumentov, navedenih v 2. točki izreka, zavrniti. Glede na zgoraj navedeno je organ odločil kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe. V zvezi z dokumenti, navedenimi v 3. točki izreka, je organ ugotovil obstoj izjem po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov). V izogib ponavljanju se je v tem delu organ v celoti skliceval na obrazložitev izjeme varstva osebnih podatkov iz obrazložitve k 1. in 2.točki izreka, saj je tudi v primeru predmetnih dokumentov potrebno upoštevati enake pravne podlage oziroma kriterije, na podlagi katerih je potrebno prekriti varovane osebne podatke kot to izhaja že iz obrazložitve k 1. in 2. točki izreka. V zvezi s predmetnimi dokumenti organ ni ugotovil drugih izjem od dostopa od informacij javnega značaja po 5.a oz. 6. členu ZDIJZ, zato se v preostalem delu dokumentov prosilcu omogoči delni dostop do dokumentov, navedenih v 3. točki izreka, pri čemer se ne posredujejo priloge k dokumentom, o katerih je organ že odločil v 1. in 2. točki izreka, in sicer: Zapisnik z dne 26.10. 2020, Odgovor na poziv na izjasnitev z dne 13.11. 2020 in Sklep z dne 17.12.2020. Deli dokumentov vsebujejo podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, zaradi česar se ustrezno prekrijejo, in sicer skladno s kriteriji, določenimi v prvem odstavku 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2016) ter se v takšni obliki posredujejo prosilcu za namen ponovne uporabe za nepridobitni namen. K 4. točki izreka ZDIJZ v sedmem odstavku 34. a člena določa, da je obvezen pogoj za ponovno uporabo informacij javnega značaja navedba vira, zato je organ odločil kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe. V tem postopku stroški postopka niso nastali, zato je organ odločil, kot izhaja iz 5. točke izreka odločbe.

 

Stranski udeleženec oz. pritožnik je zoper zgoraj navedeno odločbo pri organu vložil pritožbo dne 26. 3. 2021, zoper 1. in 3. točko izreka odločbe organa, iz vseh pritožbenih razlogov po 237. členu ZUP ter IP predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo v celoti odpravi zaradi zlorabe instituta dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ oz. podredno, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo v 1. in 3. tč. izreka odpravi ter v ponovljenem postopku pred organom predloži pritožniku v izjavo in v opredelitev poslovnih skrivnosti v zvezi z vsemi dokumenti, ki so poimensko navedeni v tč. 1. in 3. izreka izpodbijane odločbe ter kasneje na podlagi izjave pritožnika in opredelitvi poslovnih skrivnosti izda odločbo o dostopu do teh dokumentov po pravilih dostopa do informacij javnega značaja oz. podredno, da se izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje ter se vlagatelju povrnejo stroški v zvezi s predmetnim pritožbenim postopkom. Stranski udeleženec je navedel, da je organ s 1. točko izreka izpodbijane odločbe zagotovil delni dostop do dokumentov prosilcu za namen ponovne uporabe, in sicer tako, da je v posameznih točno navedenih dokumentih podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca, zakril in s tem onemogočil dostop. Organ je pozval stranskega udeleženca, ali se želi vključiti v predmetni postopek dostopa do informacij javnega značaja po ZIDJZ pred organom, ker dokumenti v upravnem spisu vsebujejo tudi osebne podatke in poslovne skrivnosti stranskega udeleženca. Pritožnik se je vključil v postopek kot stranski udeleženec in v posredovanih dokumentih s strani organa označil, kateri podatki predstavljajo (njegovo) poslovno skrivnost, ali poslovno skrivnost tretjega, ki jo je pritožnik dolžan varovati. Organ pa ni enako ravnal v zvezi z dokumenti, navedenimi v 3. tč. izreka izpodbijane odločbe, saj v zvezi z njimi stranskega udeleženca ni niti pozval, naj se v predmetnem postopku opredeli do vprašanja, ali dokumenti vsebujejo podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, ter naj označi te podatke (oz. posamične dele dokumentov). Stranski udeleženec do dne prejema odločbe organa ni bil seznanjen, da so ti dokumenti predmet postopka. V odgovoru na poziv z dne 23.2.2021, je pritožnik ob priglasitvi stranke udeležbe v postopku dostopa do informacij javnega značaja, oziroma ponovne uporabe zahtevanih informacij št. 090-1/2021, na organ naslovil prošnjo za dostavo kopije celotnega upravnega spisa, da se po potrebi še dodatno opredeli do vsebine dokumentov ter stališč prosilca in/ali upravnega organa. Pritožnik s strani organa, kljub priglasitvi stranske udeležbe in posredovani prošnji, celotnega upravnega spisa ni prejel. Ob pregledu odločbe se je izkazalo, da je v upravni spis vključenih več dokumentov, kot je bilo navedenih v pozivu organa z dne 29.1.2021 ter posredovanih v prilogi tega poziva. S to okoliščino pritožnik ni bil seznanjen do prejema izpodbijane odločbe. Izpodbijana odločba je v izpodbijanem delu 1. in 3. tč. izreka nepravilna in nezakonita. Stranski udeleženec je nadalje navedel, da je organ pri izdaji izpodbijane odločbe storil bistveno kršitev določb postopka ter napačno uporabila materialno pravo, kot to izhaja iz spodaj podane utemeljitve obstoja pritožbenih razlogov po 237. členu ZUP. Po prejemu zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja po določbah ZDIJZ za namen ponovne uporabe, ki se je nanašala na vsebino oz. dokumente v upravnem spisu št. 06101-3/2020, je organ s pozivom št. 090-1/2021/5 z dne 29.1.2021 pozval pritožnika k stranski udeležbi in priložil vse dokumente, ki so navedeni v tč. 1. izreka izpodbijane odločbe. V zvezi s pozivom organa št. 090-1/2021/5 z dne 29.1.2021 je stranski udeleženec dodatno izpostavil oz. opozoril, da glede na število strani poziva le-ta obsega 3 strani. Pritožnik je prejel le 2 strani tega poziva, in sicer str. 1 in 3. Ker je bila vsebine poziva (tudi ob morebitni odsotnosti str. 2) popolnoma smiselna, je pritožnik (morebitno) odsotnost str. 2 poziva opazil šele ob pripravi te pritožbe. Ali je poziv organa dejansko vseboval 3 strani in ne 2 strani, pritožnik ne ve in v zvezi s tem nima nobene informacije. V kolikor organ ni posredoval predmetnega poziva v celoti pritožniku in le-ta iz navedenega razloga ni imel (polne) možnosti sodelovanja v postopku, je ta pritožba utemeljena že iz navedenega razloga. Izpostavljeno ravnanje organa predstavlja takšno kršitev določb postopka (3. tč. 2. odst. 237. člena ZUP), ki je bistveno vplivala na možnost pritožnika, da je sodeloval v upravnem postopku in podal svoja stališča in predložil potrebne dokaze. Pritožnik oz. stranski udeleženec ni imel možnosti izjasniti se o relevantnih dejstvih in okoliščinah upravne zadeve. Po navedbah stranskega udeleženca je izpodbijana odločba že iz navedenega razloga v izpodbijanem delu nezakonita. Če je bil odgovor pritožnika z dne 23.2.2021 pomanjkljiv (iz razloga, ker ni vseboval nobenega odgovora v zvezi z morebitno str. 2), organ pritožnika na to ni z ničemer opozoril ali ga obvestil/vprašal, zakaj na vsebino str. 2 poziva ni podal nobenega odgovora. Navedeno prav tako predstavlja takšno kršitev določb postopka (3. tč. 2. odst. 237. člena ZUP), ki je bistveno vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. V zvezi z dokumenti, ki jih izpodbijana odločba navaja v tč. 3. izreka, stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se v glede njihove vsebine izjavi, ali vsebujejo podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 6. člena ZDIJZ, npr. ali vsebujejo poslovno skrivnost pritožnika (ali tretje osebe, ki jih je pritožnik dolžan varovati). Prav tako stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da bi organu predložil zakrite različice dokumentov, ki ne bi vsebovali tovrstnih podatkov-poslovnih skrivnosti. Zakaj je organ ravnal na takšen način ni jasno, očitno pa je arbitrarno kot tretji subjekt pri pregledu upravnega spisa št. 06101-3/2020 ocenjeval, ali oz. kateri dokumenti v spisu bi utegnili vsebovati  podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost pritožnika oz. bi utegnili vsebovati izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po določbi 6. člena ZDIJZ. Takšne vsebinske presoje pa upravni organ ne more izvesti. Takšno ravnanje je že samo po sebi nezakonito, saj lahko le imetnik (svojega) podatka ocenjuje, ali ta predstavlja poslovno skrivnost, ali ne. In to stališče lahko vsebinsko utemelji samo imetnik. Upravni organ, ki je prejel določen podatek, ne more sam arbitrarno odločati, ali podatki v določenem dokumentu predstavljajo poslovno skrivnost stranke (v tistem upravnem/inšpekcijskem postopku). Takšno ravnanje upravnega organa ne more biti zakonito. Navedeno še posebej velja, ker je organ sicer za druge podatke v drugih dokumentih pozval pritožnika, naj vstopi v ta postopek dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ za namen ponovne uporabe, za predmetne dokumente oz. podatke pa ne. Arbitrarno (iz)ločevanje posamičnih dokumentov oz. podatkov v dokumentih nima podlage v ZDIJZ, saj lahko samo imetnik podatka - pritožnik, odloči, ali dokumenti v upravnem spisu predstavljajo (njegovo) poslovno skrivnost. Navedeno še posebej velja, ker so med dokumenti, navedenimi v 3. tč. izreka izpodbijane odločbe tudi dokumenti, ki so bili napravljeni s strani pritožnika samega (npr. Dopis A1 Slovenija z dne 16.11.2020 - brez priloge, ali Zaprosilo družbe A1 Slovenija za podaljšanje roka z dne 5.10.2020). Ob tem ni mogoče spregledati, da je stranski udeleženec v listinskih dokumentih in komunikaciji z organom vselej označil posredovane dokumente kot poslovno skrivnost. Že iz tega razloga organ nikakor ne more sam in samostojno odločati, ali posamičen dokument iz tč. 3. izreka izpodbijane odločbe vsebuje podatke, ki so poslovna skrivnost pritožnika (ali tretje osebe). Nezakonita odločitev organa v tč. 3. izreka izpodbijane odločbe se nanaša na 9 točno navedenih dokumentov, od katerih 6 dokumentov predstavlja dokumente organa (pripravljeni za potrebe izvedbe postopka), v primeru preostalih 3 dokumentov pa gre za dokumente, ki jih je izdelal pritožnik (in v zvezi s katerimi je bilo jasno izpostavljeno stališče in opozorilo pritožnika, da vsi predstavljajo poslovno skrivnost pritožnika). Nezakonito je ravnanje organa, ko se je samostojno, brez sodelovanja stranskega udeleženca, postavila v vlogo razsojevalca, ali podatki v teh dokumentih skladno z določbami relevantne zakonodaje – ZPosS predstavljajo poslovno skrivnost pritožnika. Takšno ravnanje organa je nezakonito, zaradi česar je izpodbijana odločba v tč. 3.izreka nezakonita. Stranskemu udeležencu kot imetniku podatkov v zvezi z vsebino storitve A1 Protekt, na katere se je nanašal postopek pred organom št. 06101-3/2020 in v primeru 3 dokumentov subjekta, ki je dokumente izdelal, ni bila dana možnost sodelovanja v postopku (v tem delu). Posledično se ni mogel za nobenega izmed 9 dokumentov opredeliti, ali so v njih podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali kakšno drugo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po določbi 6. člena ZDIJZ. Stranski udeleženec je posebej izpostavil, da ni bil obveščen o tem, do katerih dokumentov v predmetnem upravnem spisu pri organu je prosilec zahteval dostop. Utemeljeno je domneval, da je prosilec zahteval dostop po ZDIJZ samo do dokumentov, ki so navedeni v tč. 1. izreka izpodbijane odločbe in v zvezi s katerimi je bil pozvan, naj se opredeli, ali dokumenti vsebujejo podatke, ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 6. členu ZDIJZ. Posledično se niti teoretično ni mogel opredeliti glede obstoja predmetnih izjem po 6. členu ZDIJZ v zvezi z izpostavljenimi 9 dokumenti iz 3. tč. izreka, saj ni bil seznanjen, da je dostop do teh dokumentov sploh predmet tega postopka. Stranski udeleženec je sicer sodeloval v upravnem inšpekcijskem postopku nadzora organa št. 06101-3/2020 na podlagi določbe 221. člena ZEKom-1 v zvezi s storitvijo A1 Protekt, pri čemer pa niti ne razpolaga z vsemi dokumenti, ki so navedeni v tč. 3. izreka izpodbijane odločbe in v zvezi s katerimi je organ dopustil vsebinski dostop v celoti (npr. Prošnja za posredovanje dokumentacije o ugotovitvah v inšpekcijskem postopku, ki ga AKOS vodi zoper A1 Slovenija d.d., v zvezi z izvajanjem storitve A1 Protekt z dne 4.12.2020). Posledično niti v tem trenutku ne more podati morebitnih stališč glede obstoja oz. neobstoja poslovnih skrivnosti v teh dokumentih. Zato je na stališču, da bi bilo ravnanje organa zakonito - skladno z določbami ZDUZ, samo v primeru, če bi mu posredoval predmetnih 9 dokumentov iz tč. 3. izreka izpodbijane odločbe v izjavo na enak način in v enakem obsegu, kot je to storil organ za dokumente, ki so navedeni v tč. 1. izreka izpodbijane odločbe. Zakaj organ ni ravnal na takšen način, ni razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe v delu »K 3. Točki izreka«, saj iz obrazložitve ne izhajajo razlogi za drugačno obravnavo predmetnih dokumentov oz. za drugačno ravnanje organa v zvezi z ugotavljanjem obstoja izjem iz 6. člen ZDIJZ. Iz navedenih razlogov se v tem delu izpodbijane odločbe sploh ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka, katerih posledica je bil sprejem nezakonite odločbe. Ob tem organ ni kršil zgolj postopkovnih določb v zvezi z vsebino obrazložitve izpodbijane odločbe (po ZUP oz. ZPP), ampak je tudi nepravilno uporabil materialno pravo, in sicer določbi 5.a in 6. člena ZDIJZ. Podani so razlogi za pritožbo iz 237. člena ZUP (1. in 4. točka 1. odst.). Stranski udeleženec je posebej opozoril na določbo 242. člena ZUP, na podlagi katere ima upravni organ  - Agencija ob spoznanju, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek, možnost rešiti zadevo drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija. Organ ima možnost, da mu v zvezi s to pritožbo posreduje v opredelitev do obstoja izjem pod določbah ZDIJZ tudi predmetnih 9 dokumentov iz 3. tč. izreka izpodbijane odločbe, pritožnik pa bo na enak način kot v zvezi s Pozivom Agencije z dne 29.1.2021 opredelil, ali ti vsebujejo podatke, ki so poslovna skrivnost, ter kateri podatki imajo te lastnosti in jih ustrezno zakril. Izpodbijana odločba je nezakonita tudi v 1. tč. izreka, saj je organ omogočil prosilcu dostop do opisa IP št. 0611-290/2020/24 z dne 30.9.2020 oz. do dokumentov o  ugotovitvah inšpekcijskega postopka pred tem organom. Stranski udeleženec je navedenemu argumentirano ugovarjal že v svoji opredelitvi izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, ki je bil organu posredovan dne 23.2.2021. Predmetni dokumenti ne predstavljajo dela upravnega spisa pri organu v zvezi s postopkom inšpekcijskega nadzora organa zoper A1 Slovenija št. 06101-3/2020, do katerih je dostop zahteval prosilec, ampak izhajajo iz ločenega upravnega spisa pred drugim organom - IP. Predmetni dokumenti z zahtevo prosilca ne morejo biti zajeti in organ z izpodbijano odločbo ne bi smel zakonito dopustiti dostopa prosilcu do teh podatkov. Organ je z odločanjem o predmetnih dokumentih v 1. tč. izreka izpodbijane odločbe prekoračil zahtevo prosilca, za kar nima ne v ZDIJZ ne v ZUP nobene pravne podlage. Hkrati je organ posegel v pristojnost drugega upravnega organa - IP. 0 dostopu do tega dokumenta oz. dokumentov po določbah ZDIJZ bi lahko odločal zgolj organ, ki je le-te izdal. Samo organ, ki je posamičen dokument izdal v upravnem postopku, lahko odloča o tem, ali obstajajo izjeme od dostopa po 6. členu ZDIJZ. Drugi upravni organi npr. nimajo informacije, ali je upravni postopek še v teku, in ne morejo oceniti, ali bi razkritje podatka javnosti lahko škodovalo izvedbi upravnega postopka ali delovanju organa. Ob natančni analizi z zakonom predvidenih izjem iz 6. člena ZDIJZ lahko ugotovimo, da en upravni organ za drug upravni organ ne more odločati o tem, ali (ne)obstajajo pogoji za zavrnitev dostopa javnosti do posamičnega podatka zaradi izpolnitve katere izmed izjem iz 6. člena ZDIJZ. V kolikor bi drug upravni organ odločal o dostopu do dokumentov, izdanih pred drugimi inštitucijami, zvodeni namen obstoja izjem od prostega dostopa, kot ga ureja ZDIJZ. Iz navedenega razloga je organ s 1. tč. izreka izpodbijane odločbe o dostopu javnosti do predmetnega dokumenta odločil nezakonito. Organ je odločal v predmetni zadevi preko meja svoje pristojnosti po ZDIJZ. Odločbo je v tem izpodbijanem delu 1. tč. izreka izdal nepristojen organ, kar predstavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve pravil upravnega postopka iz 1. tč. 2. odst. 237. člena ZUP. Ob tem je potrebno dodati, da dokumenti, ki so po vsebini dokumenti iz inšpekcijskega postopka IP št. 06111-290/2020 ne morejo biti predmet ponovne uporabe, saj ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Pri tem se sklicuje na že podane argumente v dosedanjem postopku pred organom, saj gre vsebinsko za isto storitev družbe, ki je bila predmet več inšpekcijskih postopkov - glede na pristojnost posameznega organa. Stranski udeleženec meni, da predmetna zahteva prosilca za ponovno uporabo za namen, kot ga je prosilec navedel, predstavlja obliko zlorabe pravice v okviru določb ZDIJZ. Zloraba predmetne pravice ni mogoča zgolj v situacijah taksativno določenih primerov iz 5. odst. 5. člena ZDIJZ (ko prosilec z več funkcionalno ali vsebinsko povezanimi zahtevami ohromi organ za izvrševanje njegovih javnopravnih nalog, ali če bi prosilec želel organu škodovati z žalitvami ipd.,), ampak je možnost zlorabe potrebno tudi materialno preverjati v vsakem posamičnem primeru zahtevanega dostopa. Prosilec po mnenju stranskega udeleženca zlorablja pravice, ki jih javnosti daje ZDIJZ, da bi prišel do informacij, ki predstavljajo poslovno skrivnost tožeče stranke. Namen prosilca v predmetni zadevi ni doseči cilje, ki jih opredeljuje zakon, ampak neke druge, prepovedane cilje. Pritožnik je bil s konkretnim namenom uporabe informacij seznanjen šele v izpodbijani odločbi. Pred tem je bil seznanjen zgolj z informacijo, da želi prosilec informacije uporabiti za nepridobitne namene. Cilj ZDIJZ (2. člen) je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Namen instituta dostopa do informacij javnega značaja je nadzor nad delom javnih organov. Institut ne sme postati orodje za pridobivanje informacij posameznikov (predvsem ne konkurenčnega) o poslovanju podjetja v inšpekcijskem postopku, njegovih pojasnil in odgovorov, ki jih posreduje nadzornim organom, da bi na tak način pridobil material za popularizacijo svojih osebnih člankov oz. zapisov na blogu. Kot je pritožnik podrobno pojasnil v opredelitvi z dne 23.2.2021, da dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost pritožnika in v katerih delih. Gre za poslovne podatke, ki konkretnemu prosilcu, ne kateremukoli drugem prosilcu pri poslovnem subjektu sicer ne bi bile dostopne. Prosilec želi od organa pridobiti podatke, ki bi jih uporabil za izboljšanje zanimivosti svojih bodočih člankov, katerega cilj je končna monetizacija delovanja. Namen dostopa torej ni nepridobiten, ampak gre nedvomno za pridobiten namen. Namen ni informiranje javnosti, ampak povečevanje svojega lastnega ugleda in s tem cene svojih siceršnjih aktivnosti na trgu. Ker prosilec zahtevanih podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, ni upravičen pridobiti od tožeče stranke na kakršenkoli način, mu tega ne bi smel omogočiti niti upravni organ z izpodbijano odločbo. Zaradi zavarovanja integritete instituta dostopa do informacij javnega značaja mora IP preprečiti prosilcu dostop do predmetnih informacij z ugoditvijo tej pritožbi. Stranski udeleženec v vsakem primeru zahteva povrnitev nastalih stroškov v zvezi s predmetnim pritožbenim postopkom.

 

Organ je pritožbo stranskega udeleženca s pozivom z dne 31. 3. 2021, št. 090-1/2021/16 posredoval v izjasnitev prosilcu, ki je dne 7. 4. 2021 podal pojasnilo glede trditev stranskega udeleženca, da gre pri prosilcu za zlorabo pravice. Prosilec je navedel, da je mnenje napačno in kaže na nerazumevanje določb ZDIJZ. Prosilec je opozoril, da je v svoji zahtevi izrecno zapisal, da v kolikor je potreben delni dostop, prosi organ, da mu omogoči dostop v skladu s 7. čl. ZDIJZ, ki predvideva delni dostop. Meni, da je s tem jasno izkazano, da nima namena pridobivati poslovnih skrivnosti, pač pa ga zanima izključno postopek AKOSA-a , ki ga je le ta vodil proti stranskemu udeležencu. Ob tem je še poudaril, da je njegov blog dostopen popolnoma brezplačno, da na njem ni oglasov niti kakšne spletne analitike obiska. Mnenje stranskega udeleženca, da gre pri njegovi zahtevi za pridobiten namen, kaže na nepoznavanje zakonodaje ter ustaljene zakonske prakse na področju dostopa do informacij javnega značaja.

 

Organ je z dopisom z dne 14. 4. 2021, opr. št. 090-1/2021/18, stranskemu udeležencu posredoval dokumente, navedene v 3. točki izreka izpodbijane odločbe s prilogami in ga pozval, da se do njih opredeli z vidika obstoja izjem po ZDIJZ, razen glede prilog k predmetnim dokumentom, o katerih se je v postopku že izjavil (zapisnik z dne 26. 10. 2020, odgovor na poziv na zjasnitev z dne 13. 11. 2020 in Sklep z dne 17. 12. 2020).

 

Stranski udeleženec je odgovoril z dopisom z dne 24. 4. 2021, da gre pri predmetnih 9 dokumentih za listine v zvezi s postopkom inšpekcijskega nadzora organa v zvezi s storitvijo A1 Slovenija A1 Protekt, ki je bil s strani organa že zaključen s sklepom z dne 17. 12. 2020. Nekateri dokumenti pa se nanašajo ali izhajajo iz upravnega postopka pred drugim upravnim organom. Stranski udeleženec je v nadaljevanju navedel, da v zvezi z dokumenti, ki so priloženi pozivu organa, opozarja, da je tekom postopka nadzora št. 0610-3/2020, v okviru katerega so nastali dokumenti, do katerih se zahteva dostop po določbah ZDIJZ, dokumente in njihovo vsebino označil kot poslovno skrivnost. Gre za podatke in vsebino izjav, mnenj in stališč ter tehničnih opisov in lastnosti delovanja storitve A1 Protekt, do katerih nimajo dostopa tretje osebe in ki predstavljajo podatke o obliki in načinu poslovanja družbe A1 Slovenija, njeni poslovni politiki, oblikovanju poslovne strategije, načinu oblikovanja in vsebini posamičnih produktov družbe ipd. (podrobneje v nadaljevanju). Z razkritjem teh podatkov, bi bila družbi A1 Slovenija povzročena občutna in nepopravljiva škoda ter bi razkritje neposredno negativno vplivalo na njen konkurenčni položaj na trgu. Kot izhaja iz odločbe organa z dne 10.3.2021, je namen prosilca pripraviti enega ali več člankov, ki jih bo objavil na svojem blogu verjetno pa še v kakšnem drugem spletnem ali tradicionalnem mediju, morda tudi v strokovni literaturi. Glede na navedeno in upoštevajoč pretekla ravnanja prosilca, obstaja velika verjetnost, da bodo ti dokumenti javno objavljeni. Prosilec je predhodno v zvezi s storitvijo A1 Protekt objavil dva članka na spletni strani A1.si. Pojasnjujemo, da je A1 Slovenija avtorja članka (ki je prosilec v zadevnem primeru) po objavi prvega članka poklicala ter ga povabila na sestanek, z namenom, da pojasni delovanje storitve A1 Protekt. Prosilec za sestanek "ni imel časa", je pa objavil nov članek na svojem blogu. Očitno namen prosilca ni bila razjasnitev delovanja storitve A1 Protekt ter pridobitev relevantnih informacij, potrebnih za strokovni članek, pač pa s pomočjo dokumentov organa javno negativno vplivati na ugled in konkurenčni položaj družbe. Iz tega razloga nikakor ni mogoče sprejeti pojasnila, da prosilec zahteva dostop do vseh dokumentov v predmetni zadevi za ponovno uporabo za nepridobitni namen, in sicer za namen informiranja. Namen prosilca nikakor ni nepridobitne narave, niti ni namen dostopa do informacij javnega značaja skladen z namenom instituta dostopa do informacij javnega značaja. Tovrstne javne objave dvomljive strokovnosti, bi lahko zaznali tako potrošniki, kot konkurenti družbe A1 Slovenija. Le-ti bi lahko svojo poslovno politiko in oblikovanje produktov prilagodili objavljenim informacijam, s čimer bi pridobili neupravičeno oz. neutemeljeno konkurenčno prednost. Na drugi strani bi potrošniki lahko svoje ravnanje in odnos do družbe A1 Slovenija spremenili oz. prilagodili glede na verjetno zlonamerno interpretacijo razkritih informacij o poslovni politiki, strategiji družbe ter načinu delovanja storitve A1 Protekt. Družbi A1 Slovenija bi s takšnim ravnanjem nastala nepopravljiva gospodarska škoda. Navedeno predstavlja zakonsko utemeljeno podlago, da se prosilcu dostop do predmetnih dokumentov zavrne oz. omeji v vsej relevantni vsebini. Navedeno dodatno utemeljujemo s podatkom, da je prosilec v dveh objavljenih člankih, z dne 15. 5. 2020 in 18. 5. 2020, očital ravnanja, ki so se tekom inšpekcijskega postopka organa izkazal kot neutemeljena. Podatki, ki so poslovna skrivnost, predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij pri državnem organu po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, posledično pa so v celoti izvzeti iz ponovne uporabe informacij javnega značaja. Iz tega razloga stranski udeleženec predlaga, da organ zahtevo prosilca zavrne v celoti tudi glede dodatnih 9 dokumentih iz priloge k pozivu. Podlago za zavrnitev predstavljajo določbe 6. člena ZDIJZ zaradi že navedenih in podrobno obrazloženih izjem od prostega dostopa (poslovna skrivnost in zloraba instituta dostopa do informacij javnega značaja). Stranski udeleženec se je nadalje skliceval na notranji akt družbe s katerim so opredeljene poslovne skrivnosti družbe z dne 19. 8. 2019. Nadalje je opozoril, da navedeni dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke zaposlenih pri A1 Slovenija, saj je iz njih razvidna funkcij oz. delovno mesto ter kontaktni podatki, kar predstavlja izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ. V nadaljevanju se je stranski udeleženec opredelil do vsakega dokumenta posebej, in sicer:

  1. Elektronsko sporočilo Agencije z dne 15.7.2020

Zakrita je oblika posredovanja zaprošenih podatkov organu za potrebe izvedbe postopka nadzora. Gre za tehnični način posredovanja podatkov o delovanju storitve A1 Protekt, ki s samo vsebino zahteve prosilca nimajo nobene zveze. Gre za način izvedbe postopka nadzora in posredovanja oblike dokumentov s strani A1 Slovenija. Če so bili posredovani podatki dejansko "nečitljivi", to s strokovno obravnavo vsebine postopka organa nima nobene zveze. Ker gre za notranje dokumente družbe A1 Slovenija, le-ti skladno s Sklepom o poslovni skrivnosti predstavljajo poslovno skrivnost družbe A1 Slovenija v smislu izjeme iz določbe 2. točke. 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakrita je tudi identiteta udeležencev inšpekcijskega pregleda na strani A1 Slovenija (naslovnica e-sporočila), saj obstoj delovnega ali drugega pogodbenega razmerja med A1 Slovenija in zavedenimi fizičnimi osebami predstavlja osebni podatek teh fizičnih oseb v smislu izjeme iz določbe 3. točke. 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Hkrati dejstva in informacije, s kom ima A1 Slovenija sklenjene pogodbe o zaposlitvi in delu na drugi pogodbeni podlagi predstavlja poslovno skrivnost AI Slovenija v smislu izjeme iz določbe 2. točke. 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

  1. Prošnja Agencije za posredovanje dokumentacije o ugotovitvah z dne 24.9.2020

Navedeni dokument ne more predstavljati dela postopka nadzora Agencije, saj gre za prošnjo drugemu upravnemu organu - IP, naj ta Agenciji predloži dokumentacijo, ki se nanaša na ugotovitve tega organa v njegovem postopku nadzora. Prosilec bi se moral z zahtevo za dostop do dokumentov drugega organa obrniti neposredno na ta organ. Enako velja za dokumente, ki se nanašajo ne medsebojno komunikacijo med različnimi  upravnimi organi. Z razkritjem tega dokumenta bi prosilec dobil informacijo, da je bila A1 Slovenija v postopku inšpekcijskega nadzora v zvezi s storitvijo A1 Protekt tudi pred drugim upravnim organom - IP. Navedenega pa organ ne more in ne sme razkrivati skladno z določbami ZDIJZ. S takšnim postopanjem bi organ prekoračil zahtevo prosilca.

  1. Uradni zaznamek Agencije z dne 25.9.2020 o postavitvi izvedenca

Uradni zaznamek organa o potrebi oz. smiselnosti imenovanja izvedenca s področja informacijske varnosti, predstavlja podatek o poteku postopka inšpekcijskega nadzora, kar predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 7. tč. 1. odst. 6. člena ZDUZ. V zakonodaji ni podlage, da bi organ razkril predmetni dokument prosilcu v celoti. Gre za »podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi«. Navedeni uradni zaznamek razkriva način vodenja postopkov nadzora s strani organa, prav tako pa navzven prosilcu razkriva dvome organa o varnosti delovanja storitve A1 Protekt. Ker se je tekom postopka izkazalo, da so vsi pomisleki organa odveč, bi razkritje o postopanju organa tekom postopka, tj. o imenovanju predmetnega izvedenca škodovalo tako razumevanju postopka pred organom, kot dobremu imenu A1 Slovenija. Kajti prosilec bi navedeni podatek, glede na njegova pretekla ravnanja, uporabil v škodo A1 Slovenija.

  1. Poziv Agencije na izjasnitev - imenovanje izvedenca, z dne 1.10.2020

Enako, kot pod točko 2.3. gre v predmetnem primem za dokument organa, ki se nanaša na stališče organa v zvezi s potrebo po imenovanju izvedenca področja telekomunikacijske varnosti, za dokument, ki je bil sestavljen zaradi potrebe vodenja oz. izvedbe upravnega postopka inšpekcijskega nadzora pred organom in bi njegovo  razkritje škodovalo izvedbi drugih tovrstnih postopkov. Hkrati dokument razkriva identiteto imenovanega izvedenca, s čimer bi bili razkriti osebni podatki tretje osebe. Razkritje identitete izvedenca bi razkrilo, katerega izvedenca uporablja organ v tovrstnih primerih, kar bi lahko povzročilo nezakonite vpliva na stališča izvedenca v podobnih bodočih postopkih pred organom. Celoten dokument iz razlogov, obrazloženih zgoraj, predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 7. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ.

  1. Zaprosilo A1 Slovenija za podaljšanje roka z dne 5.10.2021

Zakriti so podatki oz. informacije o razlogih za podaljšanje roka na strani A1 Slovenija. Gre za podatke, ki sestavljen zaradi potrebe vodenja oz. izvedbe upravnega postopka inšpekcijskega nadzora pred organom in bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi drugih tovrstnih postopkov. Le-ti predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 7. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ.

  1. Dopis A1 Slovenija d.d. z dne 16.11.2020 - s prilogo (Zapisnik z dne 26.10.2020)

Zakrit je podatek o identiteti osebe, ki je podpisala dopis organu, saj ta ne predstavlja zakonitega zastopnika družbe A1 Slovenija, ki bi bil vpisan v sodnem registru (torej bi bila identiteta dostopna javnosti). Obstoj delovnega ali drugega pogodbenega razmerja med A1 Slovenija in predmetno fizično osebo predstavlja osebni podatek te fizične osebe v smislu izjeme iz določbe 3. točke. 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Hkrati dejstva in informacije, s kom ima A1 Slovenija sklenjene pogodbe o zaposlitvi in delu na drugi pogodbeni podlagi predstavlja poslovno skrivnosti A1 Slovenija v smislu izjeme iz določbe 2. točke. 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi s prilogo, ki vsebuje podpisan Zapisnik Agencije o inšpekcijskem pregledu z dne 26. 10. 2020, se A1 Slovenija sklicuje na opredelitev, ki je bila podana v tč. 3.14. Izjasnitve A1 Slovenija z dne 23. 2. 2021 in jo iz previdnosti ponovi.

  1. Elektronsko sporočilo družbe A1 Slovenija d.d. z dne 1.12.2020 - s prilogo (Odgovor na poziv na izjasnitev z dne 13.11.2020)

Zakrita je identiteta pošiljatelja e-sporočila in kontaktni podatki (v glavi in podpisu) celotne verige sporočil, saj ta ne predstavlja zakonitega zastopnika družbe A1 Slovenija, ki bi bil vpisan v sodnem registru (torej bi bila identiteta dostopna javnosti). Obstoj delovnega ali drugega pogodbenega razmerja med A1 Slovenija in predmetno fizično osebo predstavlja osebni podatek te fizične osebe v smislu izjeme iz določbe 3. točke. 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Hkrati dejstva in informacije, s kom ima A1 Slovenija sklenjene pogodbe o zaposlitvi in delu na drugi pogodbeni podlagi predstavlja poslovno skrivnosti A1 Slovenija v smislu izjeme iz določbe 2. točke. 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V dokumentu »Odgovor« je zakrita vsebina celotnega drugega odstavka dopisa, saj gre za pojasnila družbe A1 Slovenija, katere ukrepe oz. katere aktivnosti bo izvedla v okviru tehničnega delovanja storitve A1 Protekt, da bodo spoštovana priporočila ter odpravljeni prav vsi dvomi oz. vsa morebitna vprašanja organa v zvezi z delovanjem storitve A1 Protekt. Tehnični način delovanja predmetne storitve ter vsebina, ki ni predmet javne objave v zvezi z delovanjem te storitve, predstavlja poslovno skrivnosti A1 Slovenija. Gre namreč za tehniko oblikovanja storitev za končne uporabnike ter tehnične in poslovne rešitve ali značilnosti produkta A1 Protekt ter cenovno politiko, s pomočjo katerih je A1 Slovenija oblikovala in ponudila ta produkt končnim uporabnikom. Tovrstne rešitve spadajo med poslovne skrivnosti skladno s Sklepom št 1/405 A1 Slovenija z dne 19. 6. 2019 in predstavljajo izjemo od prostega dostopa v smislu določbe 2. točke. 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

  1. Prošnja za posredovanje dokumentacije o ugotovitvah v inšpekcijskem postopku, ki ga AKOS vodi zoper A1 Slovenija d. d., v zvezi z izvajanjem storitve A1 Protekt z dne 4. 12. 2020

Po mnenju stranskega udeleženca je treba zavrniti dostop prosilcu do podatkov celotnega predmetnega dokumenta, saj gre za dokument, ki ga je izdelal drug upravni organ. Organ ne more odločati o dostopu do dokumenta oz. njegove vsebine, če je ta dokument izdal nek drug upravni oz. državni organ, saj bi s tem en upravni organ posegel v pristojnost drugega državnega organa. Ta dokument ne predstavlja sestavnega dela upravnega spisa postopka inšpekcijskega nadzora  organa zoper A1 Slovenija št. 06101-3/2020, ampak izhajajo iz drugega upravnega spisa pred drugim organom. Predmetni dokumenti z zahtevo prosilca ne morejo biti zajeti. Organ bi z odločanjem o dokumentih, ki jih je posredoval s pozivom z dne 15. 2. 2021 prekoračil zahtevo prosilca, za kar nima ne v ZDIJZ ne v ZUP nobene pravne podlage. Hkrati bi organ posegel v pristojnost drugega upravnega organa - IP. Pri obravnavanem dokumentu gre za akt drugega upravnega organa, zaradi česar bi po mnenju stranskega udeleženca o dostopu do tega dokumenta po določbah ZDIJZ lahko odločal zgolj organ, ki je dokument tudi izdal. Samo organ, ki je posamičen dokument izdal v upravnem postopku, namreč lahko odloča o tem, ali obstajajo izjeme od dostopa po 6. členu ZDIJZ. Drugi upravni organi npr. nimajo informacije, ali je upravni postopek še v teku, in ne morejo oceniti, ali bi razkritje podatka javnosti lahko škodovalo izvedbi upravnega postopka ali delovanju organa. Ob natančni analizi z zakonom predvidenih izjem iz 6. člena ZDIJZ lahko ugotovimo, da en upravni organ za drug upravni organ ne more odločati o tem, ali (ne)obstajajo pogoji za zavrnitev dostopa javnosti do posamičnega podatka zaradi izpolnitve katere izmed izjem iz 6. člena ZDIJZ. V kolikor bi drug upravni organ odločal o dostopu do dokumentov, izdanih pred drugimi inštitucijami, zvodeni namen obstoja izjem od prostega dostopa, kot ga ureja ZDIJZ. Iz navedenega razloga organ o dostopu javnosti do predmetnega dokumenta ne more (zakonito) odločati. Teoretično bi o tem določal le IP, v kolikor bi prosilec naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja neposredno IP. S takšnim postopanjem pa organ prosilca neupravičeno seznanja, da je bil inšpekcijski postopek zoper A1 Slovenija, v zvezi z delovanjem storitve A1 Protekt, uveden tudi s strani IP. Dostop do predmetnega dokumenta v tem postopku je potrebno zavrniti v celoti.

  1. Elektronsko sporočilo Agencije (Posredovanje dokumentacije) z dne 18.122020 – s prilogami (popis zadeve in Sklep z dne 17.12.2020)

Elektronsko sporočilo po mnenju stranskega udeleženca ne vsebuje podatkov, ki bi predstavljali izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje določba 6. člena ZDIJZ.

V prilogi Popis zadeve je zakrita identiteta zaposlene pri A1 Slovenija, ki je bila pošiljateljica določenih sporočil organu. Obstoj delovnega ali drugega pogodbenega razmerja med A1 Slovenija in predmetno fizično osebo  predstavlja osebni podatek te fizične osebe v smislu izjeme iz določbe 3. točke. 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Hkrati dejstva in informacije, s kom imaA1 Slovenija sklenjene pogodbe o zaposlitvi in delu na drugi pogodbeni podlagi predstavlja poslovno skrivnosti A1 Slovenija v smislu izjeme iz določbe 2. točke. 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi s prilogo, ki vsebuje podpisan Sklep Agencije št. 06101-3/2020/25 z dne 17.12.2020, se A1 Slovenija sklicuje na opredelitev, ki je bila podana v tč. 3.16. Izjasnitve A1 Slovenija z dne 23. 2. 2021 in jo iz previdnosti ponovi. Stranski udeleženec na koncu ponovno poudari, da razkritje podatkov, ki so njegova poslovna skrivnost, predstavlja poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine in da v prilogi posreduje dokumente z zakritimi deli besedila.

 

Organ po prejemu pritožbe in odgovora stranskega udeleženca, ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo stranskega udeleženca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-1/2021/20 z dne 28. 4. 2021, poslal v odločanje IP skupaj s prilogami. Ob tem je pojasnil, da je pri dokumentu št. 090-1/2021/5 z dne 29. 1. 2021 prišlo do napake v samodejnem številčenju strani in je dokument takšen kot je bil vročen in je razviden iz zbirke listin v prilogi, po vsebini ustrezen (torej ne manjka nobena stran besedila).

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo stranski udeleženec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Glede pritožbe stranskega udeleženca zoper prvo točko izreka izpodbijane odločbe:

 

  • Stranski udeleženec primarno zatrjuje kršitev določb postopka, ker naj bi prejel le prvo in tretjo stran poziva organa z dne 29. 1. 2021, št. 090-1/2021/5, ne pa tudi druge strani, zaradi česar se ni mogel opredeliti do vseh relevantnih dejstev in predložiti dokaze.

 

IP z vpogledom v spis in navedeni dokument ugotavlja, da omenjeni poziv organa dejansko vsebuje zgolj dve strani, kar pomeni, da je prišlo do napake pri številčenju strani, ne pa po sami vsebini. Stranski udeleženec je tako prejel celotni dokument z vso vsebino, zato pritožba v tem delu ni utemeljena.

 

  • Stranski udeleženec nadalje zatrjuje nezakonitost odločbe glede posredovanja dopisa IP št. 0611-290/2020/24 z dne 30. 9. 2020, z utemeljitvijo, da predmetni dokument ne predstavlja del upravnega spisa organa, da je organ v tem delu odločil preko zahteve prosilca in da lahko o dostopu do tega dokumenta odloča le IP.

 

Navedbe stranskega udeleženca so pravno zmotne in neutemeljene, ugotovitev organa pa pravilna, zato se IP v izogib ponavljanju v tem delu v celoti sklicuje na obrazložitev organa. IP še poudarja, da odločitev organ izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ki med informacije javnega značaja, ki sodijo v delovno področje organa, vključuje vse dokumente, ki jih je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb, kot to velja tudi v konkretnem primeru. Povedano drugače, pri presoji, ali dokument izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, ni pomembno, kdo je dokument pripravil, temveč je ključno, da organ z njim razpolaga v okviru svojega dela oz. svojih pristojnosti, konkretneje v okviru spisa, ki je predmet zahteve prosilca. IP je namreč z vpogledom v spis št. 06101-3/2020, ki je predmet zahteve, ugotovil, da je zgoraj navedeni dokument IP del tega upravnega spisa, zato je organ utemeljeno in v okviru zahteve odločal tudi o dostopu do navedenega dokumenta. Stališče stranskega udeleženca, da bi moral organ dostop do tega dokumenta zavrniti oz. ga ne presojati z vidika prostega dostopa je zato v direktnem nasprotju tako s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ kakor tudi z izjemami po ZDIJZ, ki okoliščino, da je dokument ustvaril drug upravni organ, ne vsebuje kot razlog za zavrnitev prostega dostopa.

 

Poleg tega pa IP ugotavlja, da je organ glede zgoraj navedenega dokumenta v postopek pozval tudi IP, ki pa stranske udeležbe ni priglasil, saj je ocenil, da predmetna dokumentacija ne vsebuje podatkov, ki bi predstavljali izjemo za ponovno uporabo zahtevanih informacij, kar je dodaten argument, da organu ni mogoče očitati, da je spregledal obstoj morebitnih izjem in da je posledično pravilna odločitev, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. IP je sicer ob tem opozoril na priloge tega dopisa, ki so označene kot poslovna skrivnost, do česar pa je organ dostop zavrnil, kot izhaja iz druge točke izreka izpodbijane odločbe.

 

Ker se stranski udeleženec glede delnega dostopa do drugih dokumentov v prvi točki izreka izpodbijane odločbe ne pritožuje, saj je organ v celoti sledil njegovi utemeljitvi poslovne skrivnosti in varstvu osebnih podatkov, z izjemo v prvem odstavku dokumenta iz zadnje alineje prve točke izreka, čemur pa stranski udeleženec v pritožbi ne nasprotuje, se IP do ostalih dokumentov v prvi točki izreka odločbe organa ni opredeljeval oz. jih ni presojal, saj zato niso bili podani razlogi.

 

Glede pritožbe stranskega udeleženca zoper tretjo točko izreka izpodbijane odločbe:

 

Stranski udeleženec očita organu nezakonitost izpodbijane odločbe v tretji točki izreka izpodbijane odločbe, saj mu organ ni dal možnosti, da bi se do navedenih dokumentov opredelil. Poleg tega pa je zatrjeval obstoj izjeme poslovne skrivnosti, varstva osebnih podatkov in varstva upravnega postopka.

 

Kadar organ ob obravnavi zahteve ugotovi, da se zahtevane informacije javnega značaja utegnejo nanašati na poslovne skrivnosti poslovnega subjekta, ga mora po ustaljeni upravnosodni praksi v skladu z ZUP pritegniti v postopek in mu dati možnost navajanja dejstev, predlaganja dokazov in odgovorov na nasprotne navedbe in dokaze glede obstoja poslovne skrivnosti oziroma morebitnega razkritja poslovne informacije, na katero se nanaša zahteva. Če pa organ tega ne ugotovi, nima razloga, da kogarkoli pritegne v postopek, saj le ta ne more vplivati na postopek[1].

 

V obravnavanem primeru je organ presojal 5 svojih dokumentov, torej dokumentov organa in en dokument drugega organa, in sicer:

  • elektronsko sporočilo agencije (Poziv na dopolnitev odgovora na zapisnik) z dne 15.7.2020,
  • Prošnja agencije za posredovanje dokumentacije o ugotovitvah z dne 24.9. 2020,
  • Uradni zaznamek z dne 25. 9.2020 o postavitvi izvedenca,
  • Poziv agencije na izjasnitev- imenovanje izvedenca z dne 1.10. 2020,
  • elektronsko sporočilo agencije (Posredovanje dokumentacije) z dne 18. 12. 2020 – s popisom zadeve in brez priloge - Sklep z dne 17.12.2020.
  • Prošnja za posredovanje dokumentacije o ugotovitvah v inšpekcijskem postopku, ki ga AKOS vodi zoper A1 Slovenija d.d., v zvezi z izvajanjem storitve A1 Protekt z dne 4.12. 2020,

za katere IP z vpogledom v navedene dokumente ocenjuje, da ni bilo razloga, da bi moral organ pozivati stranskega udeleženca na izjasnitev, saj je povsem utemeljeno ugotovil, da dokumenti ne vsebujejo poslovnih skrivnosti stranskega udeleženca, temveč izkazujejo informacije o vodenju inšpekcijskega postopka, kar niti pojmovno ne more predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, tudi če bi si to stranski udeleženec želel. Da je odločitev organa pravilna, dejansko izhaja tudi iz opredelitve stranskega udeleženca z dne 23. 4. 2021, ki jo je ta posredoval organu kot odgovor na poziv organa, da se sicer že po izdani odločbi opredeli do dokumentov, ki so bili predmet presoje v tretji točki izreka izpodbijane odločbe. Stranski udeleženec namreč pri zgoraj navedenih dokumenti, do katerih je organ dovolil delni dostop, ni zatrjeval poslovne skrivnosti, temveč povsem druge razloge, ki pa niso v domeni presoje stranskega udeleženca, npr. da se dokument nanaša na drug upravni organ, do česar prosilec ni upravičen, smiselnost imenovanja izvedenca bi škodovalo izvedbi postopka, prav tako samo razkritje identitete izvedenca, da gre za dokument, ki ga je izdelal drug upravni organ (itd. kot izhaja iz zgoraj navedenega pojasnila stranskega udeleženca). Gre za zatrjevanje izjeme varstva upravnega postopka po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, čemur pa IP ne more slediti. Navedena izjema neposredno ščiti organ, oziroma zavezanca za dostop do informacij javnega značaja, pri katerem postopek teče (na pa drugih strank postopka). Organ se v obravnavanem primeru na to izjemo ni skliceval, oziroma je izrecno navedel, da ta izjema ni podana, zato tudi stranski udeleženec pri sklicevanju nanjo ne more biti uspešen. V konkretnem primeru noben od zatrjevanih postopkov niti več ne teče, zato že iz tega razloga ni podlage za obstoj navedene izjeme. Dejstvo pa je, da tudi če določen postopek teče, slednje ni v korelaciji z varstvom stranke tega postopka, temveč v »varovanju« izvedbe tega postopka, oziroma povedano drugače, treba je izkazati, da bi razkritje škodovalo izvedbi konkretnega postopka, ki je v teku, ne pa škode, ki bi potencialno lahko nastala stranki tega postopka, kar zatrjuje družba A1 Slovenija oz. stranski udeleženec. Dokazno breme za obstoj škode je torej na strani organa, ki postopek vodi. Navedeno pomeni, da mora organ v vsakem primeru posebej pretehtati, ali bi razkritje neke informacije škodovalo izvedbi samega postopka. Ta določba se torej ne sme tolmačiti tako, da se dostop do podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka, a priori zavrne, temveč je treba pretehtati možnost odobritve dostopa in morebitne škodljive posledice, ki bi z razkritjem dokumenta nastale za izvedbo konkretnega upravnega postopka. Glede na to, da se organ na navedeno izjemo ni skliceval, tudi ne IP, pomeni, da v konkretnem primeru škoda za izvedbo konkretnega postopka ni izkazana, s čimer ni izpolnjen drugi pogoj za obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot rečeno, pa škoda, ki bi potencialno nastala stranki upravnega postopka, s predmetno izjemo ni varovana, prav tako pa stranski udeleženec ne more »zahtevati« od organa, da naj se sklicuje na izjemo, ki varuje postopek pred organom.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je bila pri zgoraj navedenih dokumentih odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba stranskega udeleženca pa neutemeljena.

 

Nadalje so bili predmet presoje v tretji točki izreka izpodbijane odločbe tudi naslednji dokumenti, in sicer:

  • Zaprosilo družbe A1 Slovenija d.d. za podaljšanje roka z dne 5.10. 2020,
  • Dopis A1 Slovenija d.d. z dne 16.11. 2020 - brez priloge (Zapisnik z dne 26.10. 2020),
  • elektronsko sporočilo družbe Al Slovenija d.d. z dne 1.12.2020 - brez priloge (Odgovor na poziv na izjasnitev z dne 13.11.2020),

pri katerih gre dejansko za dokumente stranskega udeleženca, pri čemer pa nobeden od dokumentov, do katerih je organ omogočil delni dostop brez prilog, ni označen kot poslovna skrivnost, oziroma ti dokumenti niso poslovna skrivnost, zato po oceni IP tudi v tem primeru ni bilo utemeljenega razloga, da bi moral organ pozivati stranskega udeleženca na izjasnitev, kar pomeni, da organu ne gre očitati kršitve pravil postopka. Organ je namreč omogočil dostop do dokumentov na način, da je prekril varovane osebne podatke (osebne podatke posameznikov, ki niso javni uslužbenci, razen podatkov o zakonitih zastopnikih družbe ter zakritimi podatki o elektronskih naslovih in telefonskih številkah), zavrnil pa dostop do zgoraj navedenih prilog, za katere je stranski udeleženec, v naknadni opredelitvi do izjem z dne 23. 4. 2021, zatrjeval obstoj poslovne skrivnosti. To pomeni, da je organ dejansko odločil na način, da je varoval podatke stranskega udeleženca, tako z vidika poslovne skrivnosti, kakor tudi z vidika varstva osebnih podatkov, zaradi česar je pritožba stranskega udeleženca tudi v tem delu neutemeljena, odločitev organa pa zakonita in se IP v izogib ponavljanju v celoti nanjo sklicuje.

 

Glede zatrjevanja stranskega udeleženca o zlorabi pravice

 

IP ne more slediti navedbam stranskega udeleženca, da je prosilec zlorabil institut dostopa do informacij javnega značaja, saj vprašanje, ali je določen dokument prosto dostopna informacija javnega značaja, ni v korelaciji s statusom prosilca oziroma z » morebitnim razmerjem«, ki ga ima prosilec do stranskega udeleženca oz. obratno. Če namreč organ ugotovi, da zahtevana dokumentacija v celoti ali v določenem delu predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja za ponovno uporabo za nepridobiten namen, to velja za vse prosilce enako, gre namreč za načelo »erga omnes«, »če je javno za enega je javno za vse«.  

 

Ob tem IP še dodaja, da zahteva prosilca ni očitno nedovoljena in neutemeljena. Iz načina zapisa zahteve izhaja, da je prosilec usmerjen izključno v informacije, ki so javnega značaja, saj je jasno zapisal, da naj mu organ v primeru obstoja izjem, omogoči delni dostop, zato ni mogoče slediti navedbi stranskega udeleženca, da zahteva prosilca posega v njegove poslovne skrivnosti ali varovane osebne podatke. Dolžnost organa pa je, da zagotovi varstvo pravice stranskega udeleženca, kar je organ v obravnavanem primeru tudi storil, saj je dejansko sledil stališču, ki ga je zagovarjal stranski udeleženec glede izvedbe delnega dostopa do zahtevanih informacij oz. zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij. Prosilec je pri tem, skladno s 17. čl. ZDIJZ, opredelil, za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti, in sicer z objavo na svojem blogu. Ali bo prosilec s svojim »razumevanjem« prejetih informacij pri ponovni uporabi posegel v pravice stranskega udeleženca, pa ni več stvar presoje tega postopka, zato so ugovori stranskega udeleženca o »javnih objavah dvomljive strokovnosti« lahko predmet kakšnega drugega (civilnega, kazenskega) postopka. Vsaka informacija se namreč lahko razlaga na različne načine, ki lahko privede do različnih zaključkov, vendar pa slednje ne predstavlja pravne podlage za zavrnitev dostopa do ponovne uporabe informacij javnega značaja. Je pa prosilec glede prejetih informacij dolžan navesti navedbo vira. Prav tako so neutemeljene in nedokazane navedbe stranskega udeleženca, da prosilec zahteva informacije za pridobiten namen. Prosilec je argumentirano pojasnil, da je njegov blog dostopen popolnoma brezplačno, da na njem ni oglasov niti kakšne spletne analitike obiska, medtem ko stranski udeleženec za svoje trditve ni izpolnil dokaznega bremena, kot rečeno, pa sama vsebina zapisa, s katero se stranski udeleženec ne strinja, ne predstavlja pravne podlage za trditev, da gre za ponovno uporabo za pridobiten namen.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da pritožba stranskega udeleženca ni utemeljena, zato je IP pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe).

 

Stranski udeleženec družba A1 Slovenija je v pritožbi zahtevala tudi povrnitev stroškov. IP pojasnjuje, da prvi odstavek 114. člen ZUP določa, da če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. V konkretnem primeru družba A1 Slovenija s svojo vlogo ni uspela, zaradi česar se njena zahteva za povrnitev nastalih stroškov zavrne (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe)

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

[1] Sodba Upravnega sodišča RS št. IU 1003/2010 z dne 30. 3. 2011