prosilec - Zavod RS za blagovne rezerve

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje naročilnice ali pogodbe, ki jo je organ sklenil s konkretnim inštitutom in pravno mnenje, ki ga je organ na podlagi navedene naročilnice prejel. Organ je prosilcu posredoval zahtevano naročilnico, glede mnenja pa je ugotovil, da je podana izjema varstva sodnega postopka. IP je v pritožbenem postopku pridobil mnenje pristojnega sodišča in ugotovil, da glede zahtevanega pravnega mnenja niso podani pogoji za obstoj izjeme varstva sodnega postopka. IP je po uradni dolžnosti presojal tudi, ali so morebiti podane druge izjeme od prostega dostopa in ugotovil, da predstavlja zahtevano pravno mnenje prosto dostopno informacijo javnega značaja, zato je pritožbi prosilca v celoti ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-253/2021/13

Datum: 29. 10. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 15. 7. 2021, zoper odločbo Zavoda RS za blagovne rezerve, Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-0004/2021-6 z dne 10. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 15. 7. 2021 se ugodi in se 2. točka izreka odločbe Zavoda RS za blagovne rezerve, št. 090-0004/2021-6 z dne 10. 6. 2021 v celoti odpravi ter se odloči: »Organ mora prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati elektronski zapis »Pravnega mnenja Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, z datumom maj 2020«, ki ga je organ prejel na podlagi naročilnice št. 2020-233 z dne 29. 4. 2020.«

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 11. 3. 2021 od organa zahteval posredovanje naročilnice oz. pogodbe, ki jo je organ sklenil z Inštitutom za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, IPP-PF, na podlagi katere je dne 12. 6. 2020 omenjenemu inštitutu plačal znesek 5.807,20 EUR. Prav tako želi tudi podatek o tem, kaj je organ na podlagi omenjenega naročila prejel. Predvideva, da gre za pravno mnenje, zato zahteva, da se mu posreduje tudi pravno mnenje oz. pisni izdelek izvajalca. Dokumente zahteva v elektronski obliki.

Organ je dne 13. 4. 2021 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. IP je z odločbo št. 090-171/2021/2 z dne 24. 5. 2021 pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje

Organ je dne 10. 6. 2021, v ponovnem postopku, izdal odločbo št. 090-0004/2021-6 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca za posredovanje naročilnice št. 2020-233 z dne 29. 4. 2020 ugodil, zahtevo za posredovanje Pravnega mnenja z dne maj 2020, ki ga je prejel na podlagi navedene naročilnice, pa zavrnil. Organ je v prvi fazi preveril, ali gre v konkretnem primeru za informacijo javnega značaja, kot je opredeljena v 4. členu ZDIJZ in ugotovil, da so kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji za oba dokumenta, ki sta predmet prosilčeve zahteve. V drugi fazi je organ preverjal obstoj morebitnih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da naročilnica ne predstavlja nobene izjeme po nobeni točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi navedenega je organ prosilcu v tem delu ugodil. Dostop do pravnega mnenja je organ zavrnil na podlagi obstoja izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Predmet zahteve je pravno mnenje z dne maj 2020, ki ga je organ na podlagi naročilnice prejel od Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, IPP-PF. Po opravljenem pregledu dokumentacije, je organ ugotovil, da je predmet zahteve del dokumentacije, ki je trenutno v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v Ljubljani in se vodi pod opr. št. …. Pravdni postopek je v fazi mediacije ter prvi narok za glavno obravnavo še ni bil razpisan. Dokazno gradivo se lahko prilaga tudi na prvem naroku, na podlagi posebnih pogojev iz postopkovnega zakona, pa tudi kasneje. Predmet zahteve je del navedene pravdne zadeve, vendar pa postopek vlaganja dokaznega gradiva še ni zaključen. Ker prvi narok še ni bil opravljen, se posledično ne more izdati uradnega seznama dokaznega gradiva. Organ na podlagi navedenega nesporno ugotavlja, da je pravdni postopek še v teku, zato je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri obravnavi obstoja drugega pogoja 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali bi razkritje dokumenta škodovalo izvedbi postopka, je organ upošteval načelo materialne resnice, ki ga določa prvi odstavek 8. člena ZUP, in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Organ je ugotovil, da je pravdni postopek v fazi obravnavanja, v katerem materialni dokazi še niso bili niti v celoti vsi predloženi, niti izvedeni. Prosilec ni ne stranka pravdnega postopka, ne stranski intervenient, prav tako v trenutku izdaje odločbe ni vpoklican kot priča v pravdnem postopku. Na ta način bi lahko vnaprejšnje razkritje dokaznega gradiva zunanjemu uporabniku, ogrozilo prosto presojo dokaznega gradiva določeno v 8. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki govori katera dejstva štejejo za dokazana. Iz 8. člena ZPP izhaja, da sodišče odloči, katera dejstva štejejo za dokazana s sodbo in po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Prosilec bi lahko predmet zahteve uporabil v nasprotju z namenom pravice do dostopa informacij javnega značaja in vplival na izvedbo in presojo dokazov. Prosilec bi lahko nedopustno vplival na priče v postopku, kolikor bi posredovane informacije selektivno posredoval v javnost in tako neposredno nasprotoval pravilom in načelom postopkov pred sodiščem.

V zvezi z izvedbo t. i. škodnega testa je IP v odločbi št. 090-171/2021/2 z dne 24. 5. 2021 izpostavil, da ravnanje organa, ki je v obrazložitvi Odločbe št. 090-0004/2021-2 z dne 13.4.2021 škodo za sodni postopek presojal sam in ne sodišče, ni bilo pravilno. Po mnenju IP organ relevantne ocene o morebitni škodi za izvedbo sodnega postopka ne more podati sam, ampak mora takšna ocena biti pridržana sodišču, ki v postopku odloča. Organ je navedel, da kljub dejstvu, da je sodna praksa v sodbi Upravnega sodišča U 62/2007 z dne 5. 3. 2008 na stališču, da prvostopenjski organ lahko poda odločitev, ali bi razkritje podatkov vplivalo na izvedbo postopka, organ v nadaljevanju podal razlago t. i. škodnega testa, ki ga je sodišče podalo v zvezi s primerom vodenem pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. I Pd 1003/2020 z dne 5. 3. 2021. Sodišče je v zvezi z vprašanjem, ali bi razkritje določenih dokumentov in podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne, podalo razlago, da je v primeru, ko je postopek še v fazi obravnave, nemogoče podati odločitev, ali je določen dokument bistvenega pomena za izvedbo postopka ali ne. Sodišče je pri tem upoštevalo, da lahko stranke predložijo nove dokaze tudi še na prvem naroku za glavno obravnavo, pod pogoji postopkovnega zakona pa tudi kasneje. Posledično se ne more podati odgovora, ali bi z razkritjem določenih dokumentov javnosti, ki so predloženi kot dokaz v sodnem postopku, lahko nastale škodljive posledice za izvedbo postopka, ki je še v fazi obravnave pri sodišču, niti se ne more določiti, kakšne so te posledice, ki bi lahko nastale. Katero dokazno gradivo bo upoštevno, še ne more biti znano ter bi kakršnokoli podajanje odgovora pomenilo le špekulacijo oz. ugibanje. V odločbi št. 090-171/2021/2 z dne 24. 5. 2021 IP navaja, da se morajo upoštevati okoliščine, ki so relevantne pri izjemi varstva sodnega postopka, na katere je IP že opozoril v odločbi št. 090-300/2020/2 z dne 5. 1. 2021. V odločbi št. 090-300/2020/2 z dne 5. 1. 2021 je IP navedel sodno prakso Upravnega sodišča št. U 62/2007 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007 z dne 21. 2. 2008. V zvezi z navedenim je sodišče v istem odgovoru na zaprosilo IP št. 090-56/2021/2 z dne 25. 2. 2021 podalo razlago, da se navedena sodna praksa Upravnega sodišča št. U 62/2007 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007 z dne 21. 2. 2008, ne nanašata na enako situacijo, kot je v obravnavani zadevi. Organ je pri preučitvi sodbe Upravnega sodišča v sodbi U 62/2007 z dne 5.3.2008 ugotovil, da je sodišče moralo ugotoviti razmerje specialnosti med 150. členom ZPP in 1. odstavkom 5. člena ZDIJZ. V sodbi U 62/2007 z dne 5.3.2008 Upravno sodišče ne priznava pravice le sodiščem, da imajo izključno avtonomijo pri odločitvi, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka. Sodišče izrecno navede, da je potrebno dati prvostopenjskemu organu (ki je v konkretni sodbi U 62/2007 z dne 5. 3. 2008 to Okrožno sodišče) popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka. IP je v zvezi z navedeno sodno prakso popolnoma spregledal, da je dejansko stanje v sodbah drugačno, kot v predmetni zadevi. Po mnenju organa, na podlagi sodb Upravnega sodišča, torej nedvomno izhaja, da ima organ kot prvostopenjski organ pravico oceniti, kdaj bi razkritje nekega podatka lahko škodovalo sodnemu postopku in kdaj ne.

Stališče, kot ga je zavzel IP, da ima le sodišče pravico oceniti kdaj razkritje določenega podatka škoduje izvedbi postopka, pa ne izhaja niti iz ZDIJZ niti iz Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16, v nadaljevanju: Uredba) ali druge relevantne zakonodaje. V 13. členu Uredbe je določeno le, da če organ prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. To pomeni, da samo v primeru, če organ prejme zahtevo, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, mora o tej zahtevi odločiti na podlagi obrazloženega mnenja sodišča. Tudi ta člen torej organu, na katerega je naslovljena zahteva, ne odvzema pravice izvedbe škodnega testa, ampak zavezuje organ, da pred izvedbo testa pridobi mnenje pristojnega organa, ki odloča v predkazenskem ali kazenskem postopku. Nenazadnje  pa je sam IP v odločbi št: 090-289/2014 z dne 23. 2. 2015 sledil stališču Mestne občine Maribor, ki je nastopala kot prvostopenjski organ, da je v navedeni zadevi izkazan škodni test, in njeni oceni, da bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko povzročilo škodo za nadaljevanje postopka. V navedeni zadevi torej ni zahteval, da mora škodni test opraviti sodišče, pred katerim teče postopek, ampak je potrdil oceno prvostopenjskega organa. Na podlagi vsega navedenega, je po mnenju organa odločitev IP, da v konkretnem primeru organ ni pristojen izvesti škodni test, očitno napačna in arbitrarna. Zahtevo prosilca po pravnem mnenju je zato treba zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.

Organ je v naslednji fazi presojal, ali obstoji pogoj izjeme dostopa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Določba drugega odstavka 6. člena določa, da se dostop, ne glede na prvi odstavek 6. člena ZDIJZ, do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. To pomeni, ali je prosilcu, ne glede na obstoj izjeme, dovoljen dostop do zahteve predmeta na podlagi testa prevladujočega interesa javnosti. Organ je ugotovil, da v konkretnem primeru ne gre za tako močan interes javnosti, kot je na primer javna varnost, zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja. Zahteva po pravnem mnenju se ne nanaša ne na javno zdravja, odgovornost, niti na transparentnost odločanja organa. Zaradi tega zahteve po dostopu do pravnega mnenja ni mogoče razkriti niti na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je v nadaljevanju še ugotovil, da delni dostop do dokumenta ni mogoč. Prosilec zahteva pravno mnenje z dne maj 2020, ki ga je izdelal Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, IPP-PF. Zahteva se tudi na podlagi 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe ne more predložiti, ker je predmet zahteve kot celota, ki se ne more razdeliti na več delov, na način da informacije ne bi bile razbrane le iz delov, ki bi bile odobrene za vpogled prosilcu. Pravno mnenje z dne maj 2020 je enovit dokument, in obstoji le kot celota.

V zaključni fazi je organ preveril še, ali je mogoče ugoditi zahtevi prosilca na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Organ je ugotovil, da je predmet zahteve podatek o porabi javnih sredstev in je izpolnjen prvi pogoj za dostop do informacije javnega značaja. Pri preučitvi drugega pogoja, je organ ugotovil, da predmet zahteve ne izpolnjuje drugega pogoja, ter da je predmet zahteve podatek, ki sodi med izjemo do dostopa informacij javnega značaja na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 15. 7. 2021 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da zahtevane informacije nikakor ne predstavljajo podatka, ki bi bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Izjema bi bila podana, če bi šlo za dokumente, ki so bili pridobljeni (od zunaj - recimo pravna mnenja, analiza argumentov, itd...) ali sestavljeni (pri organu) zaradi sodnega postopka (denimo taktika obrambe, pravna mnenja, izvedenska mnenja, itd...). V konkretnem primeru gre za dokumente, katerih priprava ni imela prav nobene zveze s sodnim postopkom in so sedaj kvečjemu objektivni dokaz v sodnem postopku. V konkretnem primeru za zavrnitev dostopa manjka osnovna premisa - da se zahteva po ZDIJZ nanaša na dokument, ki je bil sestavljen za potrebe postopka. Prosilec je prepričan, da noben dokument, ki je imel kadarkoli status informacije javnega značaja, ne more te lastnosti izgubiti naknadno zaradi začetka sodnega postopka. Ali drugače - če pravdnega postopka ne bi bilo, se organ sploh ne bi mogel sklicevati nanj. Zamisliti pa si je mogoče tudi situacijo, ko bi pred začetkom pravdnega postopka nekdo tretji prišel do dokumentacije preko zahteve za dostop do informacij javnega značaja, po začetku sodnega postopka pa bi zavezanec dostop do te iste dokumentacije zavračal, kar ne bi bilo logično. Zaradi tega je organ prosilcu dolžan posredovati zahtevane informacije, saj se nanašajo na porabo javnih sredstev (organ je IPP-PF dne 12. 6. 2020 plačal 5.807,20 EUR). Organ je presojal tudi obstoj izjeme po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da v konkretnem primeru ne gre za tako močan interes javnosti, kot je na primer javna varnost, zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, zaradi česar je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij. S tako obrazložitvijo se prosilec nikakor ne more strinjati. Prosilcu ni jasno, kako bi lahko posredovanje pravnega mnenja ogrozilo prosto presojo dokazov v odprtem sodnem postopku. Organ v obrazložitvi odločbe navaja, da bi lahko prosilec predmet zahteve uporabil v nasprotju z namenom pravice do dostopa informacij javnega značaja in vplival na izvedbo in presojo dokazov. Nadalje navaja, da bi prosilec lahko nedopustno vplivat na priče v postopku, kolikor bi posredovane informacije selektivno posredoval v javnost in tako neposredno nasprotoval pravilom in načelom postopkov pred sodiščem. Nekakšno predvidevanje organa o bodočih namenih prosilca je za odločitev v tej zadevi popolnoma brezpredmetno. Prosilec je želel priti do zahtevanih dokumentov zaradi sumljivih okoliščin sklepanja pogodbe za nabavo zaščitnih sredstev med Zavodom in družbo ... Prosilec je v zvezi z omenjeno pogodbo in sklepanjem drugega dodatka k pogodbi v začetku julija lani ovadil …, takratnega vršilca dolžnosti direktorja organa in njegovega zdajšnjega direktorja. Dne 7. 7. 2020 je v Državnem zboru potekala 20. redna seja Komisije za nadzor javnih financ, na kateri so bili obravnavani "Sumi o sistemski korupciji na podlagi neustreznega, nepreglednega ter negospodarnega postopka nabave zaščitnih mask med Zavodom RS za blagovne rezerve in podjetjem …." Z enim izmed sklepov je komisija ugotovila nesmotrno in neracionalno porabo proračunskih sredstev. Na seji dne 7. 7. 2020 je … povedal naslednje: »Pogodba je bila podpisana 3. aprila. Imela je dva aneksa. Enega je podpisal …, enega sem pa podpisal jaz. Enkrat se je podaljšal rok dobave, … ga je podpisal 15. aprila in ga je podaljšal do konca aprila. Jaz sem podpisal aneks 22. maja...« Ni res, da je prosilec podpisal prvi dodatek k pogodbi 15. aprila, ampak ga je podpisal 14. aprila 2020. Tudi ni res, da je drugi dodatek podpisal …, ampak ga je podpisal uslužbenec organa po … pooblastilu. Ko je bil prosilec seznanjen s podpisanim drugim dodatkom, je tega uslužbenca kontaktiral in ga začudeno vprašal, kako je lahko podpisal ta dodatek. Takrat mu je pojasnil, da je podpisal dodatek po navodilu …, ki ga tisti dan ni bilo na sedežu organa. V nasprotnem primeru naj bi grozili pravni postopki s strani …, v katerih naj bi organ izgubil. Ta uslužbenec ni pravnik in ni mogel vedeti, da dodatka sploh ne bi smel podpisati, saj je pogodba že ugasnila. … je na seji dne 7. 7. 2020 povedal tudi »Na podlagi pravnega mnenja prof. … smo oblikovali stališče, da bomo vse takrat sklenjene pogodbe in ponudnike, obravnavali po enakih pogojih ravno zato, da ne bo prihajalo kasneje do interpretacij, da je katerikoli od ponudnikov bil privilegiran ali bil kakorkoli drugače obravnavan, vse zaradi namena transparentnosti. In zato so bili vsi, kateri so pogodbo izpolnili delno ali je sploh ne izpolnili ali pa najavili neko zamudo pri svoji izpolnitvi, pozvani z dodatnim rokom in jasno zapisali, da je rok obvezna sestavina pogodbe. In kdor ni z nami sklenil takšnega aneksa, mu je pogodba takoj prenehala, tisti, kateri pa so sklenili aneks, pa jim je to poteklo po 8 dnevih, v kolikor niso pogodbe izpolnili.« Prosilec pojasnjuje, da v poslu s … ni bilo prav nobene potrebe po dodatnem jasnem zapisovanju, da je rok obvezna sestavina pogodbe, saj je to v drugem odstavku 3. člena določala že osnovna pogodba z dne 3. 4. 2020. Računsko sodišče je v revizijskem poročilu Učinkovitost nabav zaščitne in medicinske opreme za obvladovanje širjenja virusa SARS-CoV-2 št. 320-8/2020/98 z dne 17. 3. 2020, glede posla s … zapisalo: »V primem pogodbe za dobavo 22.000.000 troslojnih mask v skupni vrednosti 12.320.000 EUR brez DDV (15.030.400 EUR z DDV) z dne 3. 4. 2020, ki je določala rok dobave do 15. 4. 2020, se je Zavod z aneksom št. 1 z dne 14. 4. 2020 dogovoril za podaljšanje roka dobave do 30. 4. 2020, saj dobavitelj do datuma sklenitve aneksa št. 1 ni dobavil še nobene od naročenih mask. Dobavitelj tudi v tem roku ni dobavil celotne dogovorjene količine. Organ je dobavitelja nato šele 7. 5. 2020 pozval, da v dodatnem 8-dnevnem roku dobavi dogovorjeno količino blaga z ustreznimi certifikati in ustrezno embalažo, sicer Zavod od pogodbe odstopa (čeprav je bil rok določen kot bistvena sestavina pogodbe, zaradi česar bi organ dobavitelja moral nemudoma po poteku roka pozvati k izpolnitvi, sicer bi se pogodba štela za razvezano že po samem zakonu). Dobavitelj tudi v tem dodatnem roku (do 15. 5. 2020) ni dobavil dogovorjene količine blaga v dogovorjeni kakovosti, organ pa od pogodbe ni odstopil, temveč je z dobaviteljem dne 22. 5. 2020 sklenil aneks št. 2. Organ je tako dobavitelju omogočil večkratno podaljšanje roka dobave mask, ki so bile namenjene zaščiti splošne populacije, kar pomeni, da niso bile namenjene zdravstvenim delavcem in se s tega vidika (za kaj so bile namenjene) niso razlikovale od tako imenovanih doma narejenih mask. Prav tako organ vsaj pri pozivu k izpolnitvi z dne 7. 5. 2020 in sklenitvi aneksa št. 2932 z dne 22. 5. 2020 (v maju se je epidemiološko stanje tudi glede na Odlok o preklicu epidemije COVID-19- umirjalo) ni izkazal, da bi ob kateremkoli podaljšanju ugotavljal, da naročene maske še potrebuje za obvladovanje epidemije COVID-19, oziroma da je sklenitev aneksa s takšno vsebino ekonomsko upravičena (z vidika obveznosti pogodbenih strank ter takratno stanje cen in rokov dobave primerljive opreme na trgu), Takšno utemeljitev bi še posebej pričakovali ob sklenitvi aneksa št. 2 z dne 22. 5. 2020, ko se je organ dogovoril za podaljšanje roka za še 20.000.000 nedobavljenih mask v skupni vrednosti vsaj 9.800.000 EUR. Zgolj ta količina mask bi namreč glede na oceno potreb, ki jih je pripravila URSZR933, zadostovala za slaba dva meseca, pri čemer pa je Vlada že 14. 5. 2020 sprejela Odlok o preklicu epidemije COVID-19, zaradi česar se zaščitna in medicinska oprema, dobavljena po 1. 6. 2020, ni več predajala v razdelitev URSZR. Organ je navedel, da je na podlagi ponudb za dobavo kirurških mask IIR, ki jih je pridobil 21. in 22. 5., ocenil, da je sklenitev aneksa št. 2 ekonomsko upravičena. Organ je torej ekonomsko upravičenost sklenitve aneksa št 2 glede nakupa mask za splošno populacijo presojal s ceno kirurških mask tipa IIR, ki so namenjene uporabi v zdravstvu in jih zato z maskami za splošno populacijo (tudi s cenovnega vidika) ni smiselno primerjati.« Tudi KPK je izpostavila številne sumljive okoliščine v zvezi s poslom.

Na podlagi vsega navedenega je povsem jasno, da je interes javnosti po razkritju teh informacij izjemno velik. Glede nabave zaščitne opreme za boj proti koronavirusu v javnosti vlada veliko zanimanje, še posebej ob dejstvu, da so bile zaznane številne nepravilnosti, povezane z nabavami, kot so neučinkovitost pri nabavah in korupcijska tveganja. Zato je nujno, da se vse informacije v zvezi s tem razkrijejo. Prosilec želi priti do zahtevanega pravnega mnenja, ker bi se rad prepričal, kako je lahko organ na njegovi podlagi utemeljeval sklenitev drugega dodatka k pogodbi s … Prosilec predlaga, da Informacijski pooblaščenec pritožbi v celoti ugodi.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-0004/2021-9 z dne 2. 8. 2021, ki ga je IP prejel dne 12. 8. 2021.

IP je z dopisom št. 090-253/2021/3 z dne 3. 9. 2021 Okrožno sodišče v Ljubljani zaprosil, da posreduje mnenje, ali je predmetni dokument v zvezi s sodnim postopkom, ki se vodi pod opr. št. …, ali je postopek še v teku in v kakšni fazi je, ali je bil predmetni dokument predložen v postopku in ali bi z razkritjem lahko nastale škodne posledice za izvedbo samega postopka.

Sodišče je v dopisu št. Su 21/2021 z dne 13. 9. 2021 navedlo, da predmetni dokument ni vsebovan v sodnem spisu opr. št. …, saj ga doslej v tožbi oz. odgovoru na tožbo ni predložila nobena stranka, niti predlagala kot dokaz. Lahko pa to še storita, in sicer najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, ki še ni bil razpisan. Sodni postopek je še v teku, v postopku je bila vložena tožba in odgovor na tožbo, postopek je bil prekinjen zaradi napotitve na mediacijo, dne 30. 8. 2021 pa je sodišče izdalo sklep, da se postopek po neuspešni mediaciji nadaljuje. Spis je še v fazi triaže in še ni dodeljen razpravljajočemu sodniku. Glede na navedeno sodišče v tej fazi ne more podati ocene, ali bi z razkritjem dokumentov nastale škodljive posledice za izvedbo sodnega postopka in kakšne bi bile.

IP je Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dne 6. 10. 2021 posredoval poziv za morebitno priglasitev stranske udeležbe v postopku, ta pa je 11. 10. 2021 po telefonu sporočil, da stranske udeležbe ne bodo priglasili in da nimajo zadržkov glede posredovanja mnenja prosilcu. Šlo je za naročilo mnenja, ki so ga pripravili za naročnika in naročnik je tisti, ki ima vse pravice na predmetnem mnenju.

Dne 19. 10. 2021 je IP prejel še pojasnilo organa, da so pravno mnenje naročili z naročilnico, drugega akta, ki bi vseboval določila v zvezi z materialnimi avtorskimi pravicami na dokumentu nimajo. Po stališču avtorja pravnega mnenja, ki so ga priložili, so bile vse avtorske pravice v celoti prenesene na organ.

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se prosilec pritožuje v delu, v katerem je organ z 2. tč. izreka izpodbijane odločbe zavrnil dostop do Pravnega mnenja z dne maj 2020, ki ga je prejel na podlagi naročilnice št. 2020-233 z dne 29. 4. 2020.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP uvodoma ugotavlja, da je organ dostop do Pravnega mnenja zavrnil s sklicevanjem na izjemo iz 8. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju preverjal, ali je podan obstoj navedene izjeme.

Pri izjemi varstva sodnega postopka se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka (8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta torej določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo, če sta podana kumulativno.

Ob tem IP navaja, da je zaradi načela prostega dostopa treba dostop razlagati široko, a contrario, pa je izjeme potrebno tolmačiti ozko, kar pomeni, da se lahko v konkretnem primeru izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nanaša samo na tiste podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi konkretnega postopka, in ne tudi na tiste podatke, s katerimi organ razpolaga iz drugih razlogov, niso pa del konkretnega sodnega postopka. Drugačna razlaga navedene izjeme je povsem nesprejemljiva, saj bi sicer lahko vsi dokumenti potencialno sodili pod to izjemo, saj bi se morda nekoč lahko znašli kot del sodnega postopka in bi načelo prostega dostopa izgubilo svoj smisel.

V zvezi z izjemo 8. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je organ navajal, da je predmet zahteve del dokumentacije, ki je trenutno v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v Ljubljani in se vodi pod opr. št. …. S tem je organ izkazal, da je pravdni postopek še v teku. V zvezi z izkazovanjem škode je organ izpostavil, da bi razkritje dokumenta lahko ogrozilo prosto presojo dokaznega gradiva, prosilec pa bi lahko nedopustno vplival na priče v postopku in bi lahko dokument uporabil v nasprotju z namenom pravice dostopa do informacij javnega značaja. Organ je v nadaljevanju pojasnil še, zakaj lahko sam odloča o t. i. škodnem testu, ki je en od pogojev za uporabo izjeme varstva sodnega postopka.

Prosilec je v pritožbi takšnim zaključkom organa nasprotoval in podrobneje pojasnil namen, zaradi katerega se želi seznaniti z zahtevanim dokumentom (sumljive okoliščine sklepanja pogodbe za nabavo zaščitnih sredstev).

Po presoji IP navedena izjema v konkretnem primeru ni podana. Kot izhaja iz Komentarja ZDIJZ[1] je treba izjemo tolmačiti ozko in se lahko nanaša samo na tiste podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi konkretnega postopka in ne tudi na tiste podatke, s katerimi organ razpolaga iz drugih razlogov, četudi so bili uporabljeni v konkretnem postopku. Organ v postopku ni izkazal, da je dokument pridobil ali sestavil zaradi konkretnega postopka, do slednjega se namreč sploh ni opredelil. Organ je zgolj navedel, da je predmet zahteve del dokumentacije, ki je trenutno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Slednje ne drži. Kot izhaja iz dopisa Okrožnega sodišča v Ljubljani, se predmetni dokument v sodnem spisu ne nahaja. Navedeno pomeni, da v času izdaje izpodbijane odločbe ni bil izpolnjen prvi kriterij zatrjevane izjeme, torej, da gre za dokument, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega sodnega postopka in kot tak tudi predložen v sodni spis. Za zatrjevanje navedene izjeme ne zadostuje dejstvo, da se vsebina dokumenta morebiti nanaša na določen sodni postopek, da bo dokument morda ali hipotetično koristen ali uporabljen v navedenem postopku, temveč je treba jasno in nedvoumno izkazati, da je dokument nastal za potrebe konkretnega sodnega postopka, da se nahaja v sodnem spisu in da postopek pred sodiščem še teče. V konkretnem primeru je organ izkazal zgolj to, da postopek pred sodiščem še teče, ne pa tudi, da je dokument pridobi ali sestavil zaradi tega sodnega postopka. V primeru da bi sledili tako široki razlagi organa, bi praktično vsak dokument, s katerim razpolaga organ, lahko eventualno predstavljal dokument, ki bi ga organ uporabil v sodnem postopku. IP še dodaja, da tudi iz vsebine samega dokumenta ne izhaja, da gre za dokument, ki bi bil sestavljen ali pridobljen za potrebe konkretnega sodnega postopka (iz dokumenta ne izhaja nobena analiza argumentov, taktika obrambe, pogajalska izhodišča ipd.), kot je v pritožbi ustrezno zatrjeval tudi prosilec.

Za neobstoj izjeme zadostuje že to, da en od dveh kumulativno podanih pogojev izjeme ni podan. Kljub temu IP dodaja, da v konkretnem primeru ni izkazan niti drugi pogoj za obstoj navedene izjeme (tj. nastanek škode za izvedbo konkretnega postopka).

Ob dejstvu, da zahtevani dokumenti niso del pravdnega postopka, na katerega se sklicuje organ pri utemeljevanju predmetne izjeme, posledično tudi ne more nastati škoda za konkretni pravdni postopek, za katero je organ tudi sicer podal le pavšalne navedbe. Glede na dejstvo, da predmetni dokument ni bil predložen sodišču, se do morebitnega nastanka škode ni moglo opredeliti niti sodišče. Ker je izjemo treba razlagati ozko, morebitne, pavšalne in hipotetične škode ob morebitni in hipotetični predložitvi dokumenta v pravdni postopek, IP v predmetnem postopku ni mogel upoštevati. Prvostopenjski organ in IP kot drugostopenjski organ, sta namreč vezana na dejansko stanje v času izdaje presojane odločbe; v času izdaje izpodbijane odločbe pa noben od kriterijev za uporabo izjeme varstva sodnega postopka ni bil izpolnjen.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da dokumenti, ki predstavljajo predmet zahteve v obravnavanem postopku, ne pomenijo izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato je sklicanje organa na navedeno izjemo v tem postopku dostopa do informacij javnega značaja napačno.

Ob tem IP še pripominja, da se ni podrobneje opredelil do navedb organa glede tega, ali je bil organ dolžan pridobiti mnenje sodišča glede nastanka škode za predmetni sodni postopek ali ne, saj slednje za odločitev v konkretnem primeru ni bilo relevantno. Dejstvo, da organ navedenega mnenja sodišča ni pridobil, je bilo namreč sanirano s tem, da je za navedeno mnenje zaprosil IP sam, v okviru predmetnega pritožbenega postopka. Po ustaljeni praksi IP, ki ji je sledila tudi sodna praksa[2], je namreč ocena škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pridržana organu, pred katerim teče ta postopek (v konkretnem primeru je to Okrožno sodišče v Ljubljani), saj lahko le on, v okviru svoje avtonomije odločanja, poda relevantno oceno morebitne škode za izvedbo postopka, ki bi nastala v primeru razkritja dokumentov za postopek, ki ga vodi. IP je zato sledil upravnosodni praksi in upoštevajoč navedbe organa, da so predmetni dokumenti del sodnega postopka, ki ga Okrožno sodišče v Ljubljani vodi pod opr. št. …, na navedeno sodišče posredoval zaprosilo za mnenje.

Da bi organ v zvezi s predmetnim dokumentom utemeljeval kakšno drugo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Ne glede na to je IP po uradni dolžnosti presojal obstoj morebitnih drugih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da te niso podane.

V konkretnem primeru namreč ne pride v poštev niti izjema notranjega delovanja organa. 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se lahko zahteva zavrne, če gre za podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Z vpogledom v sam dokument se je IP prepričal, da dokument ne vsebuje informacij, ki bi se nanašale na »notranje razmišljanje organa«, oz. ne vsebuje napotitev ali pojasnil, kako ravnati v sodnem postopku oz. kako ravnati na področju varstva pravic in interesov organa v konkretnem sodnem postopku.[3] V konkretnem primeru tudi ni mogoče zavzeti stališča, da kljub temu da organ ni uspel izkazati dovolj tesne povezave med zahtevanim dokumentom in sodnim postopkom, ki je še v teku, bi lahko šlo za dokument, ki bi izkazoval strategijo organa v konkretnem sodnem postopku, njegovo »notranje razmišljanje«[4], saj predmetni dokument tovrstne strategije glede postopanja v konkretnem sodnem postopku, razmišljanja organa glede odprtih pravnih vprašanj, taktike vodenja sodnega postopka, pogajalskih izhodišč ipd., ne vsebuje. Dokument namreč vsebuje zgolj splošna pojasnila in razlago zakonodaje s področja civilnega prava.

IP je v nadaljevanju v okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti preveril, ali predmetni dokumenti vsebujejo osebne podatke, posredovanje katerih bi pomenilo kršitev pravice varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z varstvom osebnih podatkov se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je moč ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4(1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

IP je po vsebinskem pregledu dokumenta, ki je predmet odločanja v tem pritožbenem postopku, ugotovil, da ta vsebujejo naslednje osebne podatke: ime in priimek avtorja pravnega mnenja in imena in priimke avtorjev uporabljenih in citiranih virov literature.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim dovoljena, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako lahko predstavlja tudi ZDIJZ ali pa kateri drug nacionalni zakon. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je podana pravna podlaga za razkritje imen in priimkov avtorja pravnega mnenja in avtorjev citiranih virov literature. Skladno z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) je avtor fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo. Avtor ima izključno pravico do priznanja avtorstva na svojem delu in s tem tudi do navedbe avtorstva na svojem delu. Skladno z ZASP je tako treba vedno navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu (slednje velja tudi za citate odlomkov), zaradi česar navedeni podatki, v povezavi s konkretnim avtorskim delom, niso varovani osebni podatki. Organ jih torej pred posredovanjem prosilcu na dokumentu ni dolžan prekriti, saj obstaja zakonska podlaga, ki dovoljuje njihovo razkritje.

Glede na to, da v zvezi s predmetnim dokumentom niso podane izjeme, na podlagi katerih bi bilo mogoče zavrniti dostop do navedenega dokumenta se IP ni opredelil glede pritožbenih navedb v povezavi z izvedenim testom javnega interesa, saj se navedeni test izvede le takrat, ko je podana izjema od prostega dostopa, test javnega interesa pa takšno izjemo preseže. Glede na to, da je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da v zvezi z zahtevanim dokumentom ni podana nobena od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, je izvedba testa javnega interesa za razkritje dokumenta v konkretni zadevi postala pravno irelevantna.

Ker je dokument, ki je predmet presoje, avtorsko delo, je IP v pritožbenem postopku preveril tudi, kdo je imetnik pravic na presojanem dokumentu. Slednje je pomembno zaradi vprašanja dostopa do informacije oz. na kak način je organ dolžan prosilcu omogočiti seznanitev z informacijo. Drugi odstavek 25. člena ZDIJZ namreč določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba, organ v primeru iz prejšnjega odstavka prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Avtor pravnega mnenja je v konkretnem pritožbenem postopku potrdil, da so bile avtorske pravice z oddajo pravnega mnenja v celoti prenesene na organ. Ker imetnik pravic na avtorskem delu ni tretja oseba, temveč je imetnik organ, drugi odstavek 25. člena ZDIJZ ne pride v poštev. V tem primeru se prosilcu omogoči seznanitev z vsebino informacije na način, kot ga je prosilec navedel v svoji zahtevi (skladno s prvim odstavkom 25. člena ZDIJZ). Prosilec je v svoji zahtevi navedel, da se z zahtevanimi informacijami želi seznaniti po elektronski poti.

Izhajajoč iz vsega zgoraj navedenega IP ugotavlja, da je izpodbijana odločitev organa temeljila na napačni uporabi materialnega prava, zato je IP pritožbi prosilca ugodil, 2. tč. izreka izpodbijane odločbe odpravil (prvi odstavek 252. člena ZUP), in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe tako, da je organu naložil posredovanje zahtevanih dokumentov.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

[1] Senko Pličanič idr., Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja: s pravom EU in primerjalnopravno prakso, Inštitut za javno upravo, Ljubljana, 2005, str. 127-128.

[2] Npr. sodbi Upravnega sodišča RS opr. št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008.

[3] Konkretni primer posledično ni pravno primerljiv z zadevo, o kateri je IP odločil z odločbo 090-129/2018/2 z dne 13. 6. 2018.

[4] Kot je IP odločil npr. z odločbo št. 090-312/2015/19 z dne 8. 3. 2016.