Sodba Upravnega sodišča v zvezi z izvajanjem GPS sledenja službenih vozil
+ -Za tak poseg v zasebnost zaposlenih mora delodajalec izkazati ustrezno pravno podlago, obdelava podatkov pa mora biti skladna z načelom najmanjšega obsega podatkov.
Upravno sodišče RS je s sodbo št. III U 267/2022-26 z dne 18. 7. 2024 pritrdilo odločbi Informacijskega pooblaščenca (IP), s katero je IP upravljavcu naložil omejitev uporabe GPS sledenja službenih vozil, na način, da lahko zbira le podatke posameznih lokacij, ne sme pa izvajati sistematičnega, avtomatiziranega in kontinuiranega GPS sledenja. Sodišče je namreč presodilo, da upravljavec v inšpekcijskem postopku za kontinuirano GPS sledenje ni izkazal ustrezne pravne podlage, ter ni izkazal, da je tako GPS sledenje primeren in potreben ukrep za varovanje službenih vozil ter opreme in dokumentacije, ki se v njih nahaja, za zagotavljanje varnosti zaposlenih in za uveljavljanje morebitnih pravnih zahtevkov ter obrambo pred njimi.
Sodišče je med drugim potrdilo, da podatki, ki jih je upravljavec pridobival z GSP sledenjem službenih vozil predstavljajo osebne podatke zaposlenih in to kljub dejstvu, da se v samem sistemu sledenja podatki zaposlenih ne beležijo in hranijo, so pa zaposleni kot vozniki določljivi s pomočjo drugih dokumentov delodajalca (npr. potni nalogi).
V sodbi je sodišče izpostavilo tudi, da je upravljavec tisti, ki mora v okviru inšpekcijskega postopka dokazati skladnost obdelave osebnih podatkov, ter se pri tem sklicevalo na določbo drugega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da je za skladnost z načeli varstva osebnih podatkov odgovoren upravljavec, ki mora biti to skladnost tudi zmožen dokazati („načelo odgovornost“).