Podatki glede dnevov odsotnosti poslancev so prosto dostopni javnosti
+ -V pritožbenem postopku po Zakonu o medijih (dalje ZMed-1), zoper zavrnilni odgovor Državnega zbora RS, je Informacijski pooblaščenec (dalje IP) ugodil pritožbi medija ter organu naložil, da mora za zahtevano obdobje mediju posredovati podatke o odsotnosti poslanca, pri čemer mora prekriti razlog odsotnosti.
Državni zbor RS je zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov. Zavzel je stališče, da podatki o točnih dnevih odsotnosti poslanca, niso prosto dostopni, ker datum, kdaj je poslanec koristil letni dopust ali bil bolniško odsoten, predstavlja izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja in pomeni poseg v zasebnost posameznika.
IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ odsotnost poslancev vodi v različnih tabelah, iz katerih so razvidni: imena in priimki poslancev, datumi odsotnosti in število dni odsotnosti skupaj po posameznih razlogih za odsotnost. Iz različnih tabel so tako razvidni dnevi odsotnosti za različne razloge odsotnosti (npr. redni letni dopust, bolniška odsotnost, očetovski dopust,..). Po presoji IP je navedba imena in priimka poslanca, skupaj z datumom odsotnosti, podatek, ki je v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Drugače pa je v delu podatkov, ki razkrivajo vzrok odsotnosti poslanca, če je ta zasebnopravne narave. Podatek, kakšen je razlog odsotnosti, je v konkretni zadevi razviden iz poimenovanja posamezne tabele. S tem, ko se prekrije poimenovanje tabele, se javnosti onemogoči tudi dostop do razloga za odsotnost poslanca. Ti podatki namreč niso vedno povezani z opravljanjem javne funkcije, zato gre za osebne podatke, ki uživajo posebno pravno varstvo. Te podatke (razlog odsotnosti, če je ta zasebnopravne narave) je zato v obravnavnem primeru treba prekriti.
Poslanci so javni funkcionarji, zato je IP pri presoji, ob tehtanju vseh okoliščin konkretnega primera, upošteval določilo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Koliko časa in katere dni je posamezen javni funkcionar opravljal javno funkcijo, je zato podatek, ki je v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije. Posamezni javni funkcionar namreč ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, kar izhaja iz pretekle prakse IP, pa tudi iz sodne prakse (npr. sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016, št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017, št. IV U 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022, št. II U 157/2021-14 z dne 28. 7. 2023).
IP je pritožbi medija tako ugodil in organu naložil, da mu mora posredovati zahtevane podatke.
Z odločbo IP se lahko seznanite tukaj.