Pametna očala: kdaj in kako jih lahko uporabljamo zakonito?
+ -Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB) je na plenarnem zasedanju 13. oktobra sprejel izjavo o pametnih očalih in objavil poročilo z naslovom »Povezani pogled: video nadzor in pridobivanje dokazov v dobi pametnih očal«, ki je bilo pripravljeno v okviru programa podporne skupine strokovnjakov (SPE).
Pametna očala postajajo vse bolj dostopna in njihova uporaba čedalje bolj pogosta, kar prinaša nove priložnosti za komunikacijo, pomoč in inovacije, hkrati pa se odpirajo pomembna vprašanja glede varstva osebnih podatkov posameznikov.
»Te naprave so videti kot običajna očala, vendar vsebujejo kamere in mikrofone ter so povezane z internetom. To vzbuja resne pomisleke glede zasebnosti, saj so posamezniki lahko posneti brez njihovega vednosti. Tveganja so še večja v občutljivih okoljih, kot so bolnišnice, šole ali na delovnem mestu, in ko se posnetki delijo na družbenih omrežjih. Seveda so zlasti ogroženi otroci, ko sami uporabljajo ta očala, ali kadar so snemani,« je dejala Anu Talus, predsednica EDPB.
S Talus se strinja tudi slovenska informacijska pooblaščenka in namestnica predsednice EDPB dr. Jelena Virant Burnik, ki poudarja: »Pametna očala postajajo cenovno dostopna in jih lahko že zasledimo tudi med otroci in najstniki, ki so med najbolj ranljivimi posamezniki. Ker očala omogočajo skrivno snemanje, so mladi bolj ogroženi in potrebujejo močnejše varstvo pravic, vključno z rešitvami, primernimi za njihovo starost. Pomembno je, da poskrbimo za varovala pred zlorabami in za navodila, kako taka očala varno in odgovorno uporabljati.«
Dokument EDPB je prva izjava, ki prinaša predhodne usmeritve za uporabnike, proizvajalce in ponudnike storitev na področju pametnih očal, hkrati pa krepi ozaveščenost o morebitnih tveganjih, ki jih te naprave predstavljajo.
Deljena odgovornost
Odgovornost uporabnika za obdelavo osebnih podatkov v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) je odvisna od načina uporabe pametnih očal. Če gre za deljenje fotografije ali videoposnetka na javnem profilu na družbenih omrežjih, ali če se pametna očala uporabljajo v okviru uradnih, poklicnih ali političnih dejavnosti, se uporabnik lahko šteje za upravljavca podatkov.
Če pa uporabnik fotografira ali snema družinske člane ali prijatelje, oziroma če napravo uporablja za osebno prevajanje v zasebnem okolju, to velja za izključno osebno dejavnost, za katero se GDPR ne uporablja (izjema za osebno oziroma domačo uporabo). Kljub tej izjemi (kadar se GDPR ne uporablja) pa lahko za uporabo pametnih očal še vedno velja kazensko, civilno ali delovno pravo ter druga področna zakonodaja.
Proizvajalec ali ponudnik povezane aplikacije oziroma storitve ne more prenesti vseh svojih obveznosti upravljavca podatkov prenesti na uporabnike. Upravljavci podatkov morajo upoštevati zakonodajo o varstvu podatkov in zagotoviti, da je vsaka nova obdelava podatkov združljiva s prvotnim namenom zbiranja.
Pomen preglednosti
EDPB izpostavlja preglednost kot enega glavnih izzivov na področju varstva podatkov, ki jih prinašajo pametna očala. Zaradi njihovega neopaznega videza in uporabe se mimoidoči morda ne zavedajo, da se obdelujejo njihovi osebni podatki, kdo jih obdeluje in v kakšne namene.
»Pametna očala bi morala jasno opozarjati na snemanje, na primer s svetlimi lučkami LED, zvočnimi signali ali glasovnimi ukazi, posamezniku prijaznimi obvestili na pametnih telefonih ali s prepoznavnim oblikovanjem. Ta opozorila morajo biti zanesljiva, opazna in vedno posodobljena. Tudi v javnih prostorih bi moralo biti mimoidočim povsem jasno, da jih nekdo snema ali fotografira. Ko gre za zasebnost, si posamezniki zaslužijo jasna opozorila, ne pa skritih presenečenj,« je dodala Talus.
Izjava EDPB spodbuja tudi oblikovanje industrijskih standardov in ukrepov za dvig ozaveščenosti, ki bi posameznikom pomagali razumeti, kdaj se pametna očala uporabljajo in kako se obdelujejo njihovi osebni podatki.
Ugotovitve strokovnjakov
Odbor je poročilo Povezani pogled: video nadzor in pridobivanje dokazov v dobi pametnih očal naročil v okviru svojega programa SPE in na podlagi predloga francoskega nadzornega organa za varstvo podatkov (CNIL), da bi bolje razumeli uporabo pametnih očal, ocenili njihove posledice za zasebnost in ovrednotili njihovo družbeno sprejemljivost.
Poročilo je strokovno pripravil sociolog, ki raziskuje digitalno okolje. Analiza temelji na resničnih primerih intervjuvancev, ki očala že uporabljajo, zajema pa tudi dojemanje povezanih tveganj med neuporabniki pametnih očal.
Raziskava kaže, da pametna očala včasih postajajo orodje za medsebojni nadzor in pridobivanje dokazov. Poleg tega se zmožnost posameznikov za učinkovito uporabo teh naprav zelo razlikuje, kar daje več moči tistim, ki snemajo - na račun ostalih, ki so snemani.
Pogovor o uporabi pametnih očal
Informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik je o pametnih očalih v začetku meseca spregovorila tudi v oddaji Odbita do bita na Valu 202. Opozorila je na tveganja in pravila pri uporabi pametnih očal in posvarila pred prikritim snemanjem oseb brez njihove vednosti, še posebej ko gre za otroke. »Ob nakupu takih očal bi morali odrasli poskrbeti tudi za čelado in navodila za uporabo, tako kot za varnost otrok poskrbimo pri kolesu.«
https://val202.rtvslo.si/podkast/odbita-do-bita/97041869/175255164