Informacijski pooblaščenec je Ministrstvu za notranje zadeve naložil, da mora razkriti zaključne ugotovitve nadzornega organa o delu policije v zadevi Ornig
+ -V pritožbenem postopku po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) je Informacijski pooblaščenec (IP) delno ugodil pritožbi portala »Pod črto«in naložil MNZ, da prosilcu posreduje mnenje o ugotovitvah Direktorata za policijo in druge varnostne naloge (v nadaljevanju: DPDVN), ki opravlja sistemski nadzor nad delom policije, v primeru dela policije s policijskimi viri.
MNZ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil zaradi izjeme varstva tajnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku sicer ugotovil, da zahtevani dokument izpolnjuje pogoje za tajne podatke, vendar je presodil, da je javni interes za razkritje dela dokumenta močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do tajnih podatkov. K temu je odločilno pripomogla ugotovitev, da iz mnenja izhajajo ugotovitve sistemskega nadzora nad delom policije, ki se nanašajo na vprašanje zakonitosti dela policije s policijskimi viri. Glede konkretnega primera je bila v javnosti že sprožena širša javna in parlamentarna razprava, posebej pa je bilo izpostavljeno vprašanje, ali so bile pri delu policije kršene človekove pravice, zlasti pravica do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Po oceni IP ustrezna in kvalitetna javna razprava brez dostopa do vseh relevantnih informacij ni mogoča, zato je delni dostop do zahtevanega mnenja v javnem interesu.
Policija je represivni organ, a mora biti obenem pomemben varuh temeljev pravne in demokratične države, zato mora v tej smeri naprej delovati tudi sama. Ker policija pri svojem delu posega v temeljne človekove pravice in svoboščine, so nadzor nad njenim delom in tudi ugotovitve nedvomno v javnem interesu, javnost pa ima pravico izvedeti tudi za morebitne ugotovljene nepravilnosti.
Razkritje dela zahtevanega mnenja pa je po oceni IP v javnem interesu tudi zaradi aktualne spremembe zakonodaje, ki ureja policijska pooblastila, zlasti z vidika širitve policijskih pooblastil, s katerimi se posega v temeljne človekove pravice. Transparentnost teh podatkov bo po mnenju IP pripomogla zlasti k večji odgovornosti dela policije pri zakoniti uporabi policijskih pooblastil, pomembna pa je tudi z vidika odnosa države do zagotavljanja javne varnosti, ki ne sme iti na škodo spoštovanja temeljnih človekovih pravic. Problematika s tega področja se tako ne dotika le konkretnega prosilca, ampak je v interesu širše javnosti.
Z odločbo IP se lahko seznanite tukaj.
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka