Sodba Sodišče EU o dinamičnih IP naslovih kot osebnih podatkih
+ -Nemški politik in član piratske stranke Nemčije (Piratenpartei Deutschland), je obiskal več spletnih strani nemških zveznih služb. V praksi večina navedenih portalov zaradi odvračanja napadov in omogočanja kazenskega pregona napadalcev beleži in hrani njihove IP naslove. Nemški politik je nato vložil tožbo pred nemškim upravnim sodiščem, s katero je zahteval, da sodišče navedenim portalom prepove hrambo podatkov o uporabnikih, saj zvezni zakon Telemediengesetz – TMG, v 15. členu dopušča ponudnikom storitev spletnih medijev, uporabo podatkov o uporabnikih le za namen omogočanja uporabe spletnega portala, nadaljnjo hrambo in uporabo pa le za namen zaračunavanja storitev uporabniku. Po ozki razlagi navedenega člena zakona, ni dopustna hramba IP naslovov za druge namene, kot za zaračunavanje storitev. O tej zadevi je nemško zvezno sodišče (Bundesgerichtshof) zastavilo dve predhodni vprašanji na Sodišče EU, (1.) ali so IP naslovi uporabnikov spletnih strani za spletne portale osebni podatki v smislu Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (v nadaljevanju Direktiva) in (2.) ali je treba Direktivo razlagati tako, da nasprotuje zakonodaji države članice, da bi omejila hrambo in uporabo osebnih podatkov uporabnikov spletnih strani le za namen zaračunavanja storitev – s tem bi posegla v Direktivo, ki predvideva tudi druge podlage z obdelavo osebnih podatkov, npr. zaradi prevladujočih zakonitih interesov upravljavcev iz 7. (f) člena.Sodišče je v sodbi (zadeva C‑582/14) glede prvega vprašanja odgovorilo, da je treba dinamične IP naslove uporabnikov, šteti za osebne podatke tudi, če z njimi razpolagajo upravljavci, ki imajo le posreden dostop do informacij, ki šele omogočajo identifikacijo posameznika – prek pristojnega organa in ponudnika dostopa do interneta. Če imajo upravljavci (spletni portali) na voljo pravna sredstva, za katera se razumno pričakuje, da se bodo uporabile za identifikacijo posameznika, z dodatnimi informacijami, ki jih ima na voljo ponudnik dostopa do interneta tega posameznika, so posamezniki posredno določljivi v smislu Direktive. Slednje po mnenju sodišča zadostuje, da je posameznik posredno določljiv, zato je tudi dinamične IP naslove treba varovati ko osebne podatke.Glede drugega vprašanja pa je sodišče poudarilo, da Direktiva v 7. členu taksativno določa pogoje za obdelavo osebnih podatkov (glej sodbo C-468/10 in C-469/10, tč. 33,, 34 in 36) in četudi Direktiva v 7. členu dopušča diskrecijsko pravico državam članicam, da natančneje določijo pogoje obdelave osebnih podatkov, jo je treba razlagati v skladu s ciljem Direktive – to je ohranjanje ravnotežja med prostim pretokom osebnih podatkov in varstvom zasebnosti. Posledično, država članice ne sme kategorično in na splošno izključiti možnosti tehtanja nasprotujočih si pravic in interesov iz 7 (f) člena Direktive. Sporočilo za javnost Sodišča EU:http://curia.europa.eu/jcms/upload/docs/application/pdf/2016-10/cp160112en.pdfSodba:http://curia.europa.eu/juris/documents.jsf?num=C-582/14