Pri čezatlantski izmenjavi podatkov v okviru sodelovanja v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu se vendarle ne bo zahtevala povsem enaka raven varstva osebnih podatkov kot znotraj
+ -Delovna skupina za varstvo osebnih podatkov po 29. členu Direktive 95/46/ES (WP29), katere član je tudi IP, je sprejela mnenje o Sporazumu med EU in ZDA o varstvu osebnih podatkov pri preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj (t.i. Krovni sporazum), podpisanem 2. 6. 2016. V mnenju WP29 načeloma pozdravlja sporazum, ki pomeni precejšnje izboljšanje v primerjavi s sedanjim stanjem, ko čezatlantski prenosi osebnih podatkov potekajo na podlagi pravnih instrumentov (mednarodnih sporazumov ali nacionalne zakonodaje), ki na splošno ne vsebujejo nobenih ali le malo določb o varstvu podatkov. Krovni sporazum, ki sam po sebi sicer ni pravna podlaga za prenos osebnih podatkov v ZDA, temveč zgolj dopolnjuje že obstoječe mednarodne pogodbe med EU oziroma državami članicami EU in ZDA, kot zavezujoč dogovor postavlja celovit okvir jamstev in določa temelje minimalnim zahtevam varstva podatkov pri izmenjavo podatkov med organi pregona v EU in ZDA in (npr. roki hrambe podatkov so vezani na namen izmenjave podatkov in so javno objavljeni; določena je pravica posameznikov do seznanitve in popravka ter do sodnega varstva; nadaljnji prenosi podatkov so dovoljeni samo s predhodno privolitvijo vseh pristojnih organov države, iz katere so bili poslani osebni podatki). Vendar pa WP29 hkrati opozarja na dejstvo, da skladno s Krovnim sporazumom vendarle ni zahtevana povsem enaka raven varstva osebnih podatkov kot znotraj EU in pri tem izpostavlja naslednje pomanjkljivosti:- zakonodaja ZDA vsebuje celo vrsto različnih izjem pri uveljavljanju sodnega varstva posameznikov pri kršitvah njihove pravice do zasebnosti, zato obstaja bojazen, da sodno varstvo pravic posameznikov tudi v okviru Krovnega sporazuma dejansko ne bo učinkovito uveljavljeno;- definiciji »osebnega podatka« in »obdelave osebnih podatkov« se med Krovnim sporazumom in EU zakonodajo nekoliko razlikujeta;- roki hrambe podatkov bi morali biti opredeljeni strožje glede na namen obdelave;- omejitve pravice do seznanitve z lastnimi podatki so preširoke.WP29 zato predlaga, da EU od ZDA pridobi dodatna zagotovila v zvezi s skladnostjo Krovnega sporazuma s temeljnimi pravicami, ki veljajo v EU, v vsakem primeru pa bo WP29 v prihodnje skrbno spremljala implementacijo in učinkovitost izvajanja določb Krovnega sporazuma. Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka