Dogodek ob svetovnem dnevu pravice vedeti
+ -Ljubljana, 28. september – Svetovni dan pravice vedeti Informacijski pooblaščenec letos posveča izzivom, ki jih institucijam s področja kulture (knjižnicam, muzejem in arhivom) prinaša Direktiva EU o ponovni uporabi podatkov javnega sektorja in nacionalna zakonodaja (ZDIJZ-E).
Informacijski pooblaščenec je v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in Ministrstvom za kulturo ob svetovnem dnevu pravice vedeti danes organiziral posvet z naslovom »Odprti podatki – odprta in bogata družba«, s katerim je želel opozoriti na pomen uporabe podatkov kulturnih institucij za razvoj odprte in bogate družbe.
Na posvetu so udeležence nagovorili: minister za javno upravo Boris Koprivnikar, minister za kulturo Tone Peršak in informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Informacijska pooblaščenka je izpostavila, da je pravica vedeti tesno povezana s transparentnostjo javne uprave in osnovno vodilo njenega delovanja. Informacije, ki nastajajo pri delu javne uprave, niso last teh organov, ampak skupno dobro. Danes si namreč težko predstavljamo življenje brez navigacijskih naprav, pametnih aplikacij, spletnih enciklopedij in podobnega. Mnoge digitalne storitve in produkti pa ne bi nastali, če ne bi bilo podatkov javnega sektorja. Takšni izdelki in storitve, ki v celoti ali delno temeljijo na informacijah javnega sektorja, vodijo k ustanavljanju novih podjetij in nastajanju novih delovnih mest, potrošnikom pa dajejo večje možnosti izbire. Nagovor je zaključila z željo, da bi organi javnega sektorja znali prisluhniti ponovnim uporabnikom in jim v postopkih pomagali po svojih najboljših močeh. Zasebni sektor je treba spodbujati k ponovni uporabi, še toliko bolj, ker so lahko postopki preveč zapleteni in dolgotrajni, s čimer zainteresirane lahko odvračajo od polne uveljavitve pravice do ponovne uporabe.
V nadaljevanju so svoje praktične izkušnje na področju ponovne uporabe zbirk podatkov predstavili številni strokovnjaki iz različnih področij.
Mag. Mitja Sadek iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana, in dr. Andrej Pančur iz Inštituta za novejšo zgodovino sta v prispevku z naslovom "Popisnice prebivalstva Zgodovinskega arhiva Ljubljana - prvovrsten zgodovinski vir" predstavila skupen projekt zgodovinskega arhiva in Inštituta za novejšo zgodovino. Prikazala sta zgodovinski okvir popisovanja prebivalstva, pomen popisnic prebivalstva skozi čas, začetke projekta objave popisnic prebivalstva na spletnih straneh SIstory in projekt digitalizacije popisnic prebivalstva.
Dr. Dalibor Radovan iz Geodetskega inštituta je v prispevku z naslovom »Odprte geo-storitve za GLAM«, predstavil spremembe paradigem, ki so se zgodile na področju galerij, knjižnic, arhivov in muzejev (GLAM) in pomen odpiranja podatkov GLAM. Prikazal je primere geoinformacijskih storitev za GLAM, ki na kartografski in lokacijski način oplemenitijo odprte digitalne podatke GLAM, ter s tem dajo nov pomen in vrednost gradivom, ki so bila uporabnikom do nedavnega na razpolago le v posebej namenjenih prostorih javnih ustanov.
Mag. Zoran Krstulović je v prispevku z naslovom »Odprtost podatkov Digitalne knjižnice Slovenije«, predstavil segmente sistema Digitalne knjižnice Slovenije namenjene zajemu, ohranjanju ter dostopnosti digitalnih podatkov. Predstavil je tipe podatkov, ki jih digitalna knjižnica ponuja in možnosti dostopa za ponovno uporabo metapodatkov ter digitalnih objektov.
Dr. Jože Škofljanec in Gregor Završnik, strokovnjaka iz Arhiva RS, sta se osredotočila na primer (ponovne) uporabe podatkov, ki so izvirno nastali v digitalni obliki in predstavila primer "združevanja" podatkov GURS in DVK. Del predstavitve sta posvetila tudi temu, kako zagotavljati distribucijo podatkov v obliki oz. formatu, primernem za ponovno uporabo.
Dr. Maja Bogataj Jančič iz Inštituta za intelektualno lastnino se je v prispevku osredotočila na izzive, ki jih za kulturne inštitucije predstavlja nova direktiva in nacionalna zakonodaja in kako se z njimi soočiti.
Strokovni del posveta se je zaključil s predavanjem nizozemskega gosta, dr. Marca de Vriesa, ki je predstavil dobre prakse in izkušnje Nizozemske na področju odpiranja podatkov.
Informacijski pooblaščenec je tudi letos podelil priznanje Ambasador transparentnosti za dobro prakso na področju dostopa do informacij javnega značaja. Ker je eno od vodil letošnjega dogodka tudi povezovanje med organi javnega sektorja in zasebnim sektorjem, je letošnjo nagrado podelil Zavodu za ustvarjanje kakovostnega novinarstva Pod črto. Ta je bil v zadnjih letih zelo dejaven v postopkih z zahtevami po informacijah javnega značaja, svoje ugotovitve pa nato skupaj z informacijami in prejetimi zbirkami dokumentov, objavlja na portalu. Tako informacijam ustvarja dodano vrednost in prispeva k njihovi večji uporabni vrednosti za širši krog ljudi. Informacijski pooblaščenec