Neutemeljene zahteve posameznikov za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki
+ -Informacijski pooblaščenec je zaznal nekaj primerov zlorabe pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Zato priporočamo upravljavcem zbirk osebnih podatkov, da dosledno spoštujejo določbe ZVOP-1, saj bodo le na ta način lahko odgovorili nekaterim posameznikom, katerih cilj je največkrat prav pridobitev premoženjske koristi. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) z veseljem ugotavlja, da se v Sloveniji krepi zavedanje o pomenu varovanja zasebnosti, o čemer pričajo tudi podatki o porastu števila pritožb v zvezi s pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (leta 2014 smo prejeli 67 pritožb, lani pa že 100). Vendar pa IP opaža tudi posamezne skrb vzbujajoče primere, ko bi lahko šlo za zlorabo te pravice na račun negotovosti in nepozornosti posameznih upravljavcev, velikokrat s ciljem pridobitve protipravne premoženjske koristi. Zato mora vsak upravljavec skrbno obravnavati vsako posameznikovo zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki (30. in 31. členom ZVOP-1) in poskrbeti, da osebne podatke res posreduje posamezniku, na katerega se podatki nanašajo in ne komu tretjemu. V nadaljevanju pojasnjujemo, kaj to največkrat pomeni v praksi in kakšne nevarnosti čakajo nepozorne upravljavce.Pri zlorabi posameznih pravic gre lahko tudi za nekatera kazniva dejanja – v teh primerih naj se upravljavci obrnejo na policijo in ne podlegajo morebitnim grožnjam ali celo izsiljevanju posameznikov. Kakršnokoli plačilo izvensodne odškodnine oškodovancu namreč tudi ne spremeni dejstva, da pomeni posredovanje osebnih podatkov posameznika tretji osebi brez pravne podlage kršitev določb ZVOP-1.IP sicer po preučitvi pritožb v zvezi s seznanitvijo z lastnimi osebnimi podatki z zadovoljstvom ugotavlja, da se je v primerjavi s preteklimi leti zmanjšal delež molka upravljavcev osebnih podatkov, ki na zahtevo posameznika po seznanitvi z lastnimi osebnimi podatki sploh niso odgovorili (leta 2015 33 odstotkov, 2014 49 odstotkov, 2013 pa še 52 odstotkov). Tudi ta podatek kaže, da se raven zavedanja o pomenu spoštovanja varstva osebnih podatkov zvišuje pri posameznikih in upravljavcih. Vložene pritožbe so sicer v 32 primerih zadevale državne organe (večinoma ministrstva in organe v njihovi sestavi), v 18 primerih zdravstvene ustanove, po sedem primerov se je nanašalo na izobraževalne ustanove in banke, medtem ko so se ostale pritožbe nanašale na različne upravljavce osebnih podatkov (na društva, zavarovalnice, centre za socialno delo, telekomunikacijske operaterje).Zaznani primeri:1. Neposredno trženje in naročanje po telefonuPosameznik se pri upravljavcu osebnih podatkov, ki se ukvarja z neposrednim trženjem ali prodajo blaga oz. storitev, prijavi na prejemanje novic, reklamnih obvestil oziroma naroči določen izdelek, ponudbo ali storitev itd. Kmalu po prijavi in naročilu pa od upravljavca zahteva, da mu pojasni, od kod je pridobil njegove osebne podatke. V kolikor mu upravljavec ne more izkazati, na kakšen način je pridobil njegove osebne podatke in posredovati ustreznih pojasniti, posameznik zahteva odškodnino, v nasprotnem primeru pa grozi s prijavo IP. Če upravljavec v postopku prijave na novice ali naročilu blaga ne preveri identitete posameznika (z neposrednim kontaktom, pošiljanjem potrditvenega elektronskega sporočila, zabeležko telefonskega klica itd.), nima namreč nobenega dokazila o tem, kdo mu je posredoval osebne podatke posameznika, ki jih ima v svoji bazi naročnikov ali prejemnikov komercialnih obvestil.2. Izvajanje videonadzora Posameznik obišče poslovni prostor, v katerem se izvaja videonadzor. Čez nekaj dni pa od upravljavca zahteva, da mu izroči kopijo posnetka za določen dan, na katerem naj bi bil posnet. Če se upravljavec pri izročitvi kopije posnetka v zadostni meri ne prepriča, da je:· posamezniku res izročil le tisti del posnetka, na katerem se nahaja konkretni posameznik, ki zahteva svoje podatke, (podobo ostalih posameznikov na posnetku pa je prekril oz. zameglil) in · pred izročitvijo preveril identiteto posameznika, ki mu izroča posnetek, posameznik zahteva odškodnino, v nasprotnem primeru pa grozi s prijavo IP.IP zato svetuje upravljavcem osebnih podatkov, da spoštujejo določbe ZVOP-1, med drugim, da se natančno prepričajo o identiteti posameznika in da zagotavljajo sledljivost obdelave osebnih podatkov.
Več informacij o pravicah posameznika glede varstva osebnih podatkov najdete v brošuri IP.