Kako zagotavljati zasebnost in varnost pri internetni telefoniji in drugih govornih, video oz. tekstovnih komunikacijah
+ -Mednarodna delovna skupina za varstvo osebnih podatkov v telekomunikacijah (IWGDPT), katere član je tudi Informacijski pooblaščenec (IP) je na zasedanju 26. 4. 2016 v Oslu, sprejela Delovni dokument o vprašanjih zasebnosti in varnosti na področju internetne telefonije (VoIP) in podobnih komunikacijskih rešitev.Posodobljena priporočila za zagotovitev varnosti in zasebnosti uporabnikov VoIP in drugih govornih, video oz. tekstovnih komunikacijskih rešitev so nadgradnja dokumenta iz leta 2006 in vključuje pomembne tehnološke spremembe. Razvite so bile številne nove VoIP storitve, obenem pa so širokopasovne mobilne in fiksne povezave, ki so prvi pogoj za njihovo rabo, postale bolj dosegljive in zato številčnejše. Posebno pozornost je zato treba nameniti tudi: - povečanju aktivnosti policijskih in obveščevalnih služb pri nadzoru VoIP komunikacije (kot je opozoril Edward Snowden), - poskusom hekerjev in varnostnih služb, da pridobijo dostop do komunikacij uporabnikov. Vse te spremembe ustvarjajo potrebo po tehnični prilagoditvi zasnove VoIP storitev tako, da se končnim uporabnikom zagotavlja varnost in zasebnost.Priporočila so namenjena zakonodajalcem, ki ustvarjajo pravni okvir za ponujanje in rabo teh storitev, nadzornim organom, ponudnikom VoIP storitev, proizvajalcem strojnih in programskih rešitev ter končnim uporabnikom. Zajemajo storitve, ki jih ponujajo operaterji elektronskih komunikacij in tudi storitve neodvisnih ponudnikov (t.i. over-the-top providers). Delovna skupina predvsem priporoča uporabo takšnih VoIP protokolov, ki že po zasnovi onemogočajo celosten nadzor vsebine komunikacije oz. prometnih podatkov, in ki uporabljajo močne in varnostno preverjene šifrirne mehanizme za avtorizacijo uporabnikov ter zagotavljanje zaupnosti in integritete pogovorov. Odsvetuje pa zasnove, ki hranijo veliko količino naročniških in prometnih podatkov, ki jih posredujejo večjemu številu posrednikov (t.i. intermediaries) ali ki zahtevajo hrambo kopij šifrirnih ključev na enem mestu (t.i. key escrow). Obenem pa priporoča, da se s šifrirnimi ključi upravlja tako, da morebitno kasnejše razkritje glavnih ključev ne bi omogočilo dešifriranja starejših pogovorov (angl. perfect forward secrecy).Ker se vedno večji delež komunikacij seli od ponudnikov mobilne telefonije k ponudnikom VoIP in sorodnih storitev, IP priporočila podpira in pričakuje, da jih bodo ponudniki spoštovali. Dokument je na voljo na: https://datenschutz-berlin.de/attachments/1237/675.52.10_WP_Update_VoIP_2016.pdf Mojca Prelesnik, Informacijska pooblaščenka