Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) je Smernice Informacijskega pooblaščenca RS glede uvajanja novih policijskih pooblastil prepoznala kot primer dobre prakse in pomemben premik
+ -Agencija EU za temeljne pravice (FRA) je 30. 5. 2016 objavila Poročilo o temeljnih pravicah za leto 2016, v katerem proučuje ključne izzive za temeljne pravice v EU ter predlaga ukrepe za njihovo zagotavljanje v vsej EU. V njihovem zadnjem letnem poročilu so poudarjeni različni izzivi in dosežki na področju temeljnih človekovih pravic, obravnavano pa je tudi področje zasebnosti in varstva osebnih podatkov.
V poročilu je kot primer dobre prakse posebej izpostavljen način sodelovanja med Policijo in Informacijskim pooblaščencem v Sloveniji na področju izdelave predhodne ocene učinkov na pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov pri uvedbi novih pooblastil policije (str. 130). Kot primer izvedbe takšne predhodne ocene učinkov (angl. Privacy Impact Assesment - PIA oz. Data Protection Impact Assesment - DPIA) je izpostavljeno naše sodelovanje pri pripravi tovrstne ocene za področje podatkov o letalskih potnikih (PNR) na podlagi smernic Informacijskega pooblaščenca Presoje vplivov na zasebnost pri uvajanju novih policijskih pooblastil. Kot ocenjujejo na FRA predstavlja takšna praksa »pomemben premik k večji transparentnosti uporabe policijskih pooblastil«.
Kot smo zapisali v smernicah, takšne predhodne ocene in izvedbe testov sorazmernosti novih policijskih pooblastil in uporabe novih tehničnih sredstev v času, ko tehnologija omogoča praktično neomejene posege v človekove pravice, pričakujemo vsi: državljani, Informacijski pooblaščenec, splošna in strokovna javnost. Prednosti in zmožnosti novih tehnologij so jasne in jih ni treba posebej utemeljevati, obenem pa so tveganja za človekove pravice tista, ki jih je treba ustrezno obvladovati. V interesu vsakokratnega predlagatelja novih pooblastil mora biti, da vsa tveganja pravočasno identificira in naslovi in se tako izogne odporu splošne in strokovne javnosti, izogne težavam z uporabnostjo zbranih podatkov v kazenskih postopkih in deluje v smeri večje preiskanosti kaznivih dejanj. Smernice, ki jih kot primer dobre prakse prepoznava tudi FRA, tako predstavljajo košček v mozaiku uravnoteženega uvajanja novih policijskih pooblastil in tehničnih sredstev, s katerim lahko izboljšamo transparentnost uvajanja policijskih pooblastil z omogočanjem javne razprave, okrepimo legitimnost in podlage za naknadno vrednotenje sprejetih policijskih pooblastil ter pripomoremo k večji uravnoteženosti policijskih pooblastil in temeljnih človekovih pravic.
Želimo si, da bi predlagatelji novih (policijskih in drugih) pooblastil smernice uporabili tudi v bodoče, pri vseh drugih ukrepih oziroma novih pooblastilih – trenutno seveda predvsem pri uporabi brezpilotnih letalnikov (dronov) in uvajanju avtomatske prepoznave registrskih tablic.
Namen smernic torej nikakor ni predstavitev prednosti novih tehnologij ali pooblastil, ampak pomenijo pomembno orodje za identifikacijo in upravljanje tveganj ter izvedbo testov sorazmernosti novih pooblastil.
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka