Ministrstvo za infrastrukturo pod drobnogledom nevladnih organizacij - avstrijski Riverwatch in Društvo za preučevanje rib Slovenije sta zahtevala okoljske podatke iz Akcijskega načrta obnovl
+ -Informacijski pooblaščenec (IP) opaža primere nepravilnega postopanja zavezancev in zato porast pritožbenih postopkov na področju dostopa do okoljskih podatkov, ki sicer sodijo v kategorijo absolutno javnih informacij javnega značaja.
Na podlagi pritožb dveh nevladnih organizacij, Riverwatcha z Dunaja in Društva za preučevanje rib Slovenije, je IP odločal o dostopu do Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (ANOVE) in do Okoljskega poročila za ANOVE.
Ministrstvo za infrastrukturo je dostop do teh dokumentov zavrnilo, ker naj bi šlo za dokumente v nastajanju, vsakršno seznanjanje javnosti z osnutki pa bi po njihovem mnenju povzročilo nepotrebne zastoje v postopku, škodo pripravljavcem dokumentov ter gradnji in obratovanju načrtovanih energetskih projektov.
IP argumentom ministrstva ni sledil. Podaljšanje postopkov zaradi vključitve zainteresirane javnosti v pripravo aktov s področja varstva okolja namreč ni zakonski razlog, zaradi katerega bi bil dostop javnosti do teh informacij lahko omejen. Vsakršno zapiranje postopkov oziroma omejevanje informacij ali celo skrivanje dokumentov zmanjšuje transparentnost dela organov javnega sektorja, lahko pa privede tudi do škodljivih špekulacij.
Brez jasnih odgovorov in izrazito transparentnih postopkov na področju varstva okolja ni mogoče pričakovati zaupanja javnosti v organe javnega sektorja. IP je sledil pritožbenim navedbam prosilcev, da ima izgradnja načrtovanih objektov po ANOVE lahko pomemben učinek na celotno okolje na določenem geografskem območju, predvsem na vodne in druge živali, pa tudi na ljudi, ki tu prebivajo. Zato je po oceni IP v širšem interesu javnosti, da se ji pregledno in v celoti predstavijo vsi zahtevani dokumenti. Vsi dokumenti, ki so bili predmet presoje v teh pritožbenih postopkih, namreč predstavljajo okoljske podatke, ki so na podlagi 3. odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja absolutno javni. Javnost okoljskih podatkov pa določata tudi Zakon o varstvu okolja (13. člen) in Aarhuška konvencija, ki jo je Slovenija ratificirala in predvideva aktivno vključevanje javnosti v postopke, ki imajo vpliv na okolje.
IP je zato zaključil, da je razkritje zahtevanih dokumentov tudi v javnem interesu. Podatki iz ANOVE in okoljskega poročila predstavljajo tematiko, s katero se je javnost nedvomno upravičena seznaniti. IP zato upa, da bo ministrstvo sledilo njegovi odločitvi in prosilcem zahtevane podatke čim prej posredovalo.
Z odločbama IP se lahko seznanite tukaj in tukaj.Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka