Informacijski pooblaščenec je v Državni zbor RS posredoval Letno poročilo za leto 2015
+ -Leto 2015 je bilo za Informacijskega pooblaščenca (IP) leto presežkov na obeh področjih uresničevanja dveh ustavnih pravic v praksi – pravice do dostopa do informacij javnega značaja in pravice do varstva osebnih podatkov. Letno poročilo, ki ga mora IP do 31. maja posredovati v Državni zbor, je dostopno na spletni strani IP (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/porocila/Letno_porocilo_2015_web.pdf).
Na področju dostopa do informacij javnega značaja je IP v letu 2015 prejel največ pritožb do sedaj, skupaj kar 632 (v letu 2014 je bilo pritožbenih zadev 578). V pritožbenih postopkih zoper zavrnilne odločbe je IP izdal 309 odločb, kar je na letni ravni največ od začetka njegovega delovanja. Ob tem se je IP tudi v letu 2015 trudil, da je pritožbene zadeve na tem področju reševal hitro in s kar najmanjšo zamudo za prosilce.
Po oceni IP je ponovno povečanje števila pritožb zaradi molka organa (po tem, ko je to število v zadnjih dveh letih padalo) negativen kazalnik, ki kaže na manjšo odzivnost prvostopenjskih organov. Ob tem je zlasti skrb vzbujajoče dejstvo, da se večina prejetih pritožb nanaša na zavezance iz kroga organov državne uprave in drugih državnih organov, zoper poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom pa je IP obravnaval le 15 pritožb, kar je manj kot 3% vseh pritožbenih zadev.
V preteklem obdobju sta bili pred Upravnim sodiščem RS v zvezi z vprašanjem, katere informacije so dolžni posredovati poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom, zaključeni dve pomembni zadevi, v katerih je sodišče pritrdilo stališču IP, da so osnovni podatki iz avtorskih, svetovalnih in sponzorskih pogodb prosto dostopne informacije javnega značaja, vendar je bila v obeh primerih vložena revizija, zato se zadevi nadaljujeta pred Vrhovnim sodiščem RS, kjer postopki še niso zaključeni.
Leto 2015 je pomembno zaznamovala tudi novela ZDIJZ-E, ki je bila sprejeta v mesecu decembru, uporabljati pa se je začela letos maja. Novela za zavezance prinaša novosti zlasti na področju ponovne uporabe informacij javnega značaja, pomembno področje, ki ga ureja drugače, pa je tudi področje zaračunavanja stroškov dostopa (in ponovne uporabe) informacij javnega značaja.
Na področju izvajanja inšpekcijskega nadzora glede varstva osebnih podatkov v letu 2015 ponovno izstopa število prijav nezakonitega izvajanja videonadzora ter nezakonite obdelave osebnih podatkov za namene neposrednega trženja, sledijo prijave zaradi preusmeritve in posledično branja elektronske pošte, ki prihaja na službeni elektronski naslov zaposlenih, prijave zaradi objave osebnih podatkov na spletnih straneh ter prijave zaradi pomanjkljivega zavarovanja osebnih podatkov.
IP je v letu 2015 skupaj obravnaval 791 inšpekcijskih zadev, od tega 343 na področju javnega sektorja in 448 na področju zasebnega sektorja (leta 2014 je bilo skupaj 628 zadev). V zvezi s temi zadevami je IP na podlagi ugotovljenih kršitev obravnaval 104 prekrškovne postopke (leta 2014 jih je bilo 95). Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora IP ugotavlja, da so ugotovljene kršitve v pretežni meri še vedno posledica nepoznavanja ali nerazumevanja zakonodaje, v manjši meri pa tudi malomarnosti ali namernega izigravanja in kršenja zakonodaje. Do namernega kršenja zakonodaje prihaja predvsem na področju zasebnega sektorja, in sicer zaradi ekonomskih interesov kršiteljev, kar pride od izraza zlasti pri nezakoniti uporabi osebnih podatkov za namene neposrednega trženja.
Letno poročilo pa je tudi priložnost za pogled naprej in opozarjanje na trende, ki so povezani zlasti s širokim razmahom sodobnih tehnologij. Leto 2015 predstavlja tudi leto, v katerem so bila končana pogajanja glede prihajajoče ureditve varstva osebnih podatkov v EU. Med pomembnejšimi izzivi, ki nas čakajo, so priprave na začetek uporabe nove Splošne uredbe o varstvu podatkov v EU. Za pripravo na izvajanje nove uredbe in sprejem potrebnih prilagoditev zakonodaje je v Sloveniji pristojno Ministrstvo za pravosodje, na katerega smo se že obrnili s prošnjo za čimprejšnjo seznanitev z ukrepi, ki jih načrtuje Slovenija za uveljavitev reforme prava varstva osebnih podatkov EU na nacionalni ravni. Odgovor še čakamo.
Poseben poudarek smo tudi v letu 2015 namenili opozarjanju na upoštevanje vseh vidikov zasebnosti pri pripravi predpisov na različnih področjih, med drugim glede pravne ureditve uporabe brezpilotnih letalnikov ali pogovorno »dronov. Leta 2015 se je sicer na IP obrnilo več kot 100 upravljavcev in obdelovalcev iz javnega in zasebnega sektorja, ki so pripravljali zakonodajo, rešitve ali projekte ter so pri tem naleteli na dileme glede varstva osebnih podatkov, ki so jih želeli še pred izvedbo primerno nasloviti. IP je zato v letu 2015 večkrat pomagal resornim ministrstvom pri pripravi novih zakonov, kadar se dotikajo pravice do zasebnosti, izdal več kot 1660 posameznih mnenj ter rekordno število smernic in poročil, ki obravnavajo določeno tematsko področje varstva osebnih podatkov, na katerem se pojavlja več dilem. Za vse to bo IP seveda skrbel tudi v bodoče.
IP je v letu 2015, kar nadaljuje tudi v 2016, največ napora vlagal v ozaveščanje in izobraževanje organov zavezancev in upravljavcev zbirk osebnih podatkov, in sicer na obeh pravnih področjih. Cilj tega je, da bi bilo znanje o pomenu obeh ustavnih pravic na čim višjem nivoju in posledično vloženih manj pritožb zoper prvostopenjske organe in tudi prijav zoper nezakonita ravnanja upravljavcev zbirk osebnih podatkov. Veliko postopkov namreč izhaja ne le iz nepoznavanja pravic posameznikov, pač pa predvsem iz nepoznavanja obveznosti in dolžnosti zavezancev na obeh področjih.
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka