Informacije o izvajanju nove uredbe o varstvu podatkov bodo upravljavcem pravočasno na voljo
+ -Aprila letos je bila v Evropskem parlamentu potrjena Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki bo v roku dveh let deloma nadomestila slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Uredba določa 2-letno prehodno obdobje in se bo prav zaradi potrebnih izvedbenih ukrepov primarno na ravni države in šele posledično na ravni upravljavcev, začela neposredno uporabljati 25. 5. 2018.
V prehodnem obdobju torej v celoti velja do sedaj veljavna ureditev – ZVOP-1, vsekakor pa bomo nadzorni organi tudi po 25. 5. 2018 v nadzornih aktivnostih upoštevali postopnost uvajanja novih ukrepov.
Upravljavce osebnih podatkov, ki se že obračajo na nas s konkretnimi vprašanji, pa želimo že na tej točki obvestiti, da bomo informacije v zvezi s prilagoditvijo novim zahtevam uredbe redno in pravočasno objavljali na naši spletni strani, predvsem v letu 2017 pa bomo po potrebi in na zaprosilo, na voljo tudi za izvedbo specifičnih izobraževanj na to temo. Že sedaj pa smo za kakršnakoli vprašanja vsakodnevno dosegljivi po telefonu.
Ob tem Informacijski pooblaščenec (IP) v prvih analizah nove uredbe ugotavlja, da je varstvo osebnih podatkov v Sloveniji urejeno na visoki ravni. Zato se ne glede na številne pomembne novosti, ki jih Splošna uredba o varstvu podatkov prinaša (predvsem velikim upravljavcem), vsem tistim (predvsem manjšim) upravljavcem, ki ZVOP-1 dosledno izvajajo, ni treba bati, da bi jih zahteve uredbe 'prehitele'.
Sprejem uredbe namreč pomeni pomembno prelomnico za varstvo osebnih podatkov in s seboj prinaša številne izzive, ki jih bo na praktični ravni morala razrešiti vsaka država članica posebej. Pri tem gre predvsem za vprašanje razlage določenih določb uredbe, ki nimajo enopomenskega značaja oziroma v sami uredbi niso natančneje opredeljeni. Za pripravo na izvajanje nove uredbe in sprejem potrebnih prilagoditev zakonodaje je v Sloveniji pristojno Ministrstvo za pravosodje, na katerega smo se že obrnili s prošnjo za čimprejšnjo seznanitev z ukrepi, ki jih načrtuje Slovenija za uveljavitev reforme prava varstva osebnih podatkov EU na nacionalni ravni. Odgovor še čakamo.
Med nekaterimi novostmi, ki jih za upravljavce glede na že veljavne določbe ZVOP-1 prinaša uredba, bi veljalo izpostaviti predvsem:
· Obveznost obveščanja o kršitvah varstva osebnih podatkov – to konkretno pomeni, da bodo morali upravljavci, kadar bo verjetno, da bo kršitev varstva osebnih podatkov povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, brez nepotrebnega odlašanja na jasen in preprosto razumljiv način sporočiti posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, da je prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov; v določenih primerih bo to lahko od upravljavca zahteval tudi nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov.
· Obveznost imenovanja pooblaščene osebe za varstvo podatkov – ta obveznost bo veljala za upravljavce in obdelovalce v javnem sektorju ter za tiste upravljavce ali obdelovalce, katerih temeljne dejavnosti zajemajo dejanja obdelave, pri katerih je treba zaradi njihove narave, obsega in/ali namenov posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, redno in sistematično obsežno spremljati, ali katerih temeljne dejavnosti zajemajo obsežno obdelavo posebnih vrst podatkov (predvsem občutljivih osebnih podatkov in osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški).
· Obveznost izvedbe ocene učinka predvidenih dejanj obdelave na varstvo osebnih podatkov - kadar je možno, da bi lahko vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, morajo upravljavci pred obdelavo opraviti oceno učinka predvidenih dejanj obdelave na varstvo osebnih podatkov. V eni oceni je lahko obravnavan niz podobnih dejanj obdelave, ki predstavljajo podobna velika tveganja.
· Obveznost predhodnega posvetovanja z nadzornim organom – upravljavci se morajo v določenih primerih pred obdelavo posvetovati z nadzornim organom, in sicer kadar je iz ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov razvidno, da bi obdelava povzročila veliko tveganje, če upravljavec ne bi sprejel ukrepov za ublažitev tveganja.
Informacijski pooblaščenec bo na spletni strani takoj po prejemu objavil tudi odgovor Ministrstva za pravosodje glede načrtovanih priprav (dinamike) in oblikovanja ukrepov na nacionalni ravni, potrebnih za uveljavitev reforme prava varstva osebnih podatkov na ravni EU v Sloveniji.
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka