Bo Ščit zasebnosti EU - ZDA res dovolj ščitil našo zasebnost?
+ -Delovna skupina po členu 29 (WP 29) je v svojem mnenju o Ščitu zasebnosti EU-ZDA ocenila, da sicer pomeni pomemben korak naprej, a še ne izpolnjuje vseh pričakovanih zahtev z vidika zagotavljanja ustrezne ravni varstva osebnih podatkov, ki se iznašajo v ZDA. Zato je Evropsko komisijo in ZDA pozvala k dopolnitvam. V kontekstu napovedanega glasovanja Evropskega parlamenta o novem okviru varstva osebnih podatkov v EU in direktivi beleženju podatkov o letalnih potnikih (PNR) gre za opozorilo, da je treba že uveljavljene evropske standarde spoštovanja zasebnosti in varstva osebnih podatkov dosledno spoštovati in ne nižati.
Evropska komisija je 29.2.2016 objavila sklop dokumentov, ki naj bi predstavljali nov pravni okvir za čezatlantsko izmenjavo osebnih podatkov za gospodarske namene: t. i. Ščit zasebnosti EU-ZDA, ki naj bi nadomestil Dogovor o Varnem pristanu med EU in ZDA, ki ga je 6. 10. 2015 v primeru Schrems razveljavilo Sodišče EU.
Nadzorni organi za varstvo osebnih podatkov smo v okviru Delovne skupine po členu 29 Direktive 95/46/ES (WP 29) dokumente proučili tako z gospodarskega vidika, kot tudi z vidika predvidenih možnosti dopustnega odstopanja od načel Ščita zasebnosti za namene nacionalne varnosti, pregona kaznivih dejanj in javne interese ter pri tem upoštevali zahteve sodbe SEU v primeru Schrems, Direktive 95/46/ES in temeljne standarde spoštovanja zasebnosti v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in Listino EU o temeljnih pravicah.
Državni nadzorni organi za varstvo osebnih podatkov ugotavljamo, da sicer Ščit zasebnosti pomeni korak naprej od dogovora o Varnem pristanu, ter da odpravlja številne težave, a kljub temu ostajajo nekatere pomanjkljivosti. V delu, ki se nanaša na gospodarske vidike, tako ni ustrezno zagotovljena uveljavitev ključnih načel varstva osebnih podatkov, kot so: načelo omejenosti hrambe podatkov, zagotavljanje varstva v primerih sprejemanja avtomatiziranih odločitev zgolj na podlagi avtomatizirane obdelave osebnih podatkov ter načelo stroge omejenosti namena obdelave osebnih podatkov.
WP 29 tudi opozarja, da je Ščit zasebnosti izredno kompleksen sklop dokumentov, zato načela in varovalke, ki naj bi jih ta določal, niso dovolj jasne in so v določenem delu med seboj celo neskladne. Posledično nov pravni okvir, ki naj bi ga Ščit zasebnosti nudil, ni dovolj jasen in razumljiv, kar pa se od njega pričakuje. Enako jasen in razumljen bi namreč moral biti na obeh straneh Atlantika, in sicer tako za posameznike, katerih osebni podatki se iznašajo, kot tudi za podjetja in druge organizacije ter nadzorne organe za varstvo osebnih podatkov.
Informacijski pooblaščenec zato opozarja predvsem na pomanjkljivosti in nedoslednosti v delu, ki opredeljuje dopustne izjeme od načel Ščita zasebnosti za namene nacionalne varnosti. WP 29 priznava, da gre v tem delu sicer za pomemben napredek glede na Dogovor o Varnem pristanu, ki teh določb ni vseboval, a ostaja obenem žal prav v tem – za pravice posameznikov zelo občutljivem delu – nejasen in vsebinsko nedorečen. Ne vsebuje namreč dovolj podrobnosti, da bi bilo mogoče z gotovostjo trditi, da v resnici izključuje možnost množičnega in nediskriminatornega nadzora nad osebnimi podatki posameznikov. Novi Varuh pravic naj bi deloval kot nov mehanizem za zaščito posameznikovih pravic, a po oceni WP 29 to ne bo dovolj neodvisna institucija, niti ne bo imela ustreznih pooblastil, da bi učinkovito opravljala naloge, zaradi katerih naj bi bila sploh ustanovljena.
WP 29 zato poziva Evropsko komisijo, da te pomanjkljivosti odpravi in zagotovi, da bo Ščit zasebnosti nudil ustrezni raven varstva osebnih podatkov.
Besedilo Mnenja WP 29 o osnutku Sklepa o ustreznosti varstva na podlagi Ščita zasebnosti EU-ZDA je dostopno na: http://ec.europa.eu/justice/data-protection/article-29/documentation/opinion-recommendation/files/2016/wp238_en.pdf
Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka