Odziv Informacijskega pooblaščenca na izjavo Komisije za preprečevanje korupcije
+ -Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je od Uprave za javna plačila (UJP) nezakonito pridobivala transakcijske račune vseh državljanov iz baz UJP. Zato so bile dvema odgovornima osebama KPK in eni odgovorni osebi UJP izdane prekrškovne odločbe. KPK je na ta način sčasoma prišla do transkacijskih računov praktično vseh državljanov, čeprav teh podatkov sploh ni potrebovala v nobenih postopkih, ki bi jih vodila. KPK je tako ustvarila enormno veliko bazo transakcijskih računov državljanov, ki nimajo povezave s pristojnostmi KPK – npr. tudi vse plačnike davkov Republiki Sloveniji, prejemnike pokojnin, prejemnike odškodnin zaradi okužbe z virusom HIV …
KPK z danes na svoji spletni strani objavljeno izjavo, odvrača pozornost od bistva problema, ki je v tem, da si je samovoljno vzela pristojnost zbirati osebne podatke vseh državljanov, namesto da bi obravnavala in reševala zadeve, za katere je po zakonu pristojna. Za kakšne namene je KPK transakcijske račune državljanov potrebovala IP ni znano, saj KPK ves čas postopka ni znala pojasniti, zakaj te podatke potrebuje. Nesporno pa KPK teh podatkov ni potrebovala za delovanje aplikacije Supervizor, kot želi to zavajajoče predstaviti v svoji izjavi. Neizpodbitno dejstvo namreč je, da je KPK transakcijske račune posameznikov, na podlagi odločbe Informacijskega pooblaščenca (IP) od UJP prenehala pridobivati že pred meseci, kar pa ni v ničemer vplivalo na podatke, ki jih KPK objavlja v aplikaciji Supervizor. Tam se še vedno objavljajo prav vsi podatki, ki so se v aplikaciji objavljali pred tem, prav tako pa se aplikacija sproti dopolnjuje z novimi podatki v povsem enakem obsegu. Tudi sama KPK v svojih izjavah ni zmožna pojasniti, katera je tista funkcionalnost Supervizorja, ki zaradi prenehanja pridobivanja transkcijskih računov ni več omogočena in kateri so tisti podatki, ki jih zaradi tega KPK v Supervizorju ne more več objavljati. Po mnenju IP gre torej za odvračanje pozornosti KPK od resnega nezakonitega posega v ustavno pravico večine državljanov, ki si ga je privoščila KPK.
Da se je KPK zavedala nezakonitosti svojega ravnanja izhaja tudi iz dejstva, da je v celoti izvršila inšpekcijsko odločbo IP in prenehala s takšnim splošnim in neselektivnim pridobivanjem transakcijskih računov ter v skladu z odločbo iz svojih baz tudi izbrisala vse nezakonito pridobljene številke transakcijskih računov. Prav v ta namen je KPK z UJP posledično tudi sklenila nov Sporazum o izmenjavi podatkov, ki pa transakcijske račune posameznikov (pravilno) iz posredovanja izvzema.
Zanimivo je, da KPK zoper inšpekcijsko odločbo, s katero ji je bilo naloženo brisanje transakcijskih računov, tudi ni sprožila upravnega spora, čeprav je to možnost imela, pač pa je inšpekcijsko odločbo IP v celoti izvršila in torej vse nezakonito zbrane transakcijske račune tudi izbrisala.
V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na prejemnike izplačil iz avtorskih in podjemnih pogodb pa IP poudarja, da KPK ni nikoli in v ničemer omejeval pri zbiranju in javni objavi (nevarovanih) osebnih podatkov, ki jih je ta potrebovala za svojo preiskavo. Ne glede na to pa ne gre prezreti, da KPK javnosti še vedno ni predstavila rezultatov te preiskave, čeprav je od njene uvedbe minilo že leto dni.
Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka