Informacijski pooblaščenec bo v letu 2016 pospešeno izvajal inšpekcijske postopke uporab GPS naprav za zbiranje osebnih podatkov
+ -Informacijski pooblaščenec opaža porast uporabe sistemov GPS, ki omogočajo sledenje vozilom, osebam in predmetom. Nekateri delodajalci GPS naprave uporabljajo tudi za sledenje zaposlenim. Na Informacijskega pooblaščenca se obračajo številna podjetja in inštitucije, ki jih zanima uporaba GPS naprav npr. za sledenje tovornjakov, delovnih strojev, taksijev, službenih vozil, za sledenje delu občinskih redarjev, poštarjev in raznašalcev časopisov, lociranje upokojencev v domovih za starejše, za program spremljanja in varovanja otrok, starejših in bolnih oseb, planincev in pohodnikov. V prihodnosti se bodo pojavile tudi druge situacije, kjer bi lahko uporaba GPS tehnologije pripomogla k uresničevanju različnih ciljev. Lociranje vozil in ljudi pa pomeni tudi obdelavo osebnih podatkov in lahko vodi v nesorazmerno slednje posameznikom. Zato je Informacijski pooblaščenec letos izdal smernice, v katerih opozarja, na kaj je treba biti pozoren in kako uporabljati GPS naprave na način skladen z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov.Uporaba GPS naprav, ki zbirajo lokacijske podatke zaposlenih, bo predmet inšpekcijskih nadzorov v prihodnjem letu, zato vse upravljavce pozivamo, da pred odločitvijo za uvedbo tovrstnih naprav upoštevajo priporočila iz smernic. Vprašanje zakonitosti uporabe GPS naprav je v veliki meri povezano z izvedbo predhodne ocene sorazmernosti njihove uporabe. Za to pa je nujno zbrati dovolj informacij, s pomočjo katerih se lahko ugotovi, ali je uporaba naprave v določenem primeru primerna in učinkovita za doseganje zasledovanih ciljev, predvsem pa kakšen poseg v zasebnost predstavlja. Vedno je treba preveriti, ali obstajajo druge metode in načini, ki ne terjajo obdelave lokacijskih podatkov. Pri testih sorazmernosti so pomembne tudi varovalke, s katerimi lahko zmanjšamo ali celo izničimo vplive na pravice posameznika. Pri tem imata pomembno vlogo tudi transparentnost in vnaprejšnja obveščenost – posamezniki imamo pravico vedeti kdo, kaj in zakaj zbira o nas. Podobno kot pri uporabi ostalih tehnologij, je potrebno najprej ugotoviti, s kakšnim problemom se soočamo in ali ga bo tehnologija sploh lahko rešila.Smernice so dostopne na tej povezavi.Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,informacijska pooblaščenka