Informacijski pooblaščenec je odločil, da mora Termoelektrarna Šoštanj razkriti celoten Noveliran investicijski program, Revizija 6, za postavitev nadomestnega bloka
+ -V pritožbenem postopku zoper Termoelektrarno Šoštanj je Informacijski pooblaščenec (IP) ugodil pritožbi Focusa, društva za sonaraven razvoj in zavezancu naložil, da mora prosilcu v elektronski obliki posredovati celoten Noveliran investicijski program, Revizija 6 za postavitev nadomestnega bloka v TE Šoštanj, izdaja december 2014. Termoelektrarna Šoštanj je dostop do zahtevanega dokumenta zavrnila s pojasnilom, da dokument, katerega razkritje želi prosilec, ni informacija javnega značaja, temveč poslovna skrivnost v skladu s Pravilnikom o poslovni skrivnosti družbe in sklepom direktorja družbe. Po mnenju zavezanca investicijski program ni tipičen podatek v skladu s 4.a členom ZDIJZ, kot so na primer osnovni podatki o sklenjenih pogodbah, in sicer vrsta posla, pogodbeni partner, pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil, datum in trajanje posla, ki se spletno objavljajo. Iz tega razloga je zavezanec v postopku vztrajal, da je dostop treba delno zavrniti in v dokumentu prekriti podatke, ki se nanašajo na investicije, primerjavo odkupnih cen električne energije, črpanje kreditov, obrestne mere, izkaz denarnih tokov, izkaz finančnega položaja, itd.IP stališču zavezanca ni pritrdil, ker je ugotovil, da je za razkritje zahtevanega investicijskega programa izkazan prevladujoč javni interes, ki prevlada nad izjemo poslovne skrivnosti. Informacije v zvezi z izgradnjo bloka 6 namreč predstavljajo okoljske podatke, ki so absolutno javni po 2. alineji tretjega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja). Javnost okoljskih podatkov pa določa tudi Zakon o varstvu okolja (13. člen) in Aarhuška konvencija, ki jo je ratificirala tudi Slovenija. Teh podatkov torej že po zakonu ni mogoče določiti za poslovno skrivnost. Poleg tega pa je IP razkritje zahtevanega investicijskega programa odredil tudi iz razloga, ker ni mogoče spregledati javnega interesa tudi z vidika vprašanja višine same investicije, ki je bila poleg okoljskih in klimatskih pomislekov, deležna široke razprave tako strokovne kot tudi laične javnosti. Projekt izgradnje bloka TEŠ 6 je bil namreč predmet splošne razprave od samega začetka, torej od leta 2006, ko je bil vključen v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih Vlade RS. Država se je najprej s soglasjem pristojnega ministrstva, kasneje pa tudi s poroštveno pogodbo v letu 2012 zavezala jamčiti za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB), zato so bili s strani države postavljeni določeni pogoji, ki jih je moral zavezanec pri izgradnji bloka 6 upoštevati. Ker je zahtevan dokument del investicijske dokumentacije, ki je nastala na tej podlagi, ima javnost pravico seznaniti se z njim in preveriti, ali se investicija drži postavljenih okvirjev oziroma kakšna so morebitna odstopanja, zaradi katerih je lahko večja verjetnost unovčitve poroštvene pogodbe. Z odločbo IP se lahko seznanite tukaj.Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka