Javno objavljeni osnutek novele Zakona o medijih pomeni pretirano širjenje odgovornosti medijev za vsebino uporabniških komentarjev, predlagane rešitve pa lahko (kljub dobrim namenom) zadušij
+ -Ministrstvo za kulturo je na spletnih straneh objavilo osnutek novele Zakona o medijih (novela) ter pozvalo k podaji pripomb in odzivov.Novela predvideva več sprememb, med drugim je v 1. členu zapisano, da se z namenom zmanjšanja pojavov sovražnega govora, še zlasti v spletnih medijih, določi razširitev odgovornosti odgovornega urednika medija tudi na vsebino komentarjev, ki jih mediju posredujejo bralci. Zato določa, da bo moral odgovorni urednik oblikovati pravila za izbiro in vključitev komentarjev ter jih javno objaviti na primernem mestu v mediju, obenem pa bo moral vsak komentar, ki ne bo skladen s temi pravili, v najkrajšem možnem času umakniti. V nasprotnem primeru je zanj predvidena globa od 500 do 5000 evrov.Informacijski pooblaščenec v svojem mnenju predlagani ureditvi nasprotuje, saj je ni mogoče razlagati drugače, kot da bodo mediji primorani predhodno preverjati in odobravati (moderirati) prav vse uporabniške komentarje, sicer bodo objavili tudi komentarje, ki ne bodo v skladu z njihovimi pravili, za kar pa bodo posledično odgovorni. Obstaja namreč bojazen, da bodo mediji komentarje zavračali iz previdnosti oziroma v strahu pred izrekanjem glob. Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da gre za vsiljeno cenzuro in resno nevarnost za svobodo tiska in izražanja, ki pa ju novela sicer postavlja za svoj zasledovani namen.Posebej pa opozarjamo, da predlagane določbe tudi niso skladne z zakonodajo Evropske unije, konkretno Direktiva o elektronskem poslovanju in posledično tudi ne z Zakonom o elektronskem poslovanju na trgu. Državam članicam je namreč izrecno prepovedano, da bi ponudnikom storitev gostovanja vsebin, ki so jih zagotovili uporabniki, predpisala tovrstno splošno obveznost nadzora nad zakonitostjo uporabniških vsebin. To prepoved je v svoji dosedanji praksi potrdilo tudi že Sodišče Evropske unije.Informacijski pooblaščenec sicer pozdravlja napore Ministrstva za kulturo v boju proti sovražnemu govoru na spletu, vendar pa opozarja, da so za to na voljo primernejša sredstva. Številni domači mediji namreč že imajo ustrezne politike komentarjev in pripadajoče moderacijske ekipe, ki naknadno, s pomočjo uporabniških prijav in tehničnih rešitev, odstranjujejo očitno protipravne komentarje. Prav tako odgovarjajo na zahtevke prizadetih posameznikov za odstranitev takih komentarjev in jim pomagajo pri identificiranju storilcev. Predlagane rešitve Ministrstva za kulturo zato dušijo svobodo tiska in izražanja, kar je sicer značilnost držav z močno državno kontrolo tiska, z izrazitim učinkom zastraševanja pri svobodnem uveljavljanju človekovih pravic (angl. chilling effect), kar nedvomno ni predlagateljev namen. Ne gre namreč prezreti, da ima prav komunikacija prek spletnih medijev in platform v sodobni informacijski družbi vedno večjo vlogo, zato je rešitve potrebno iskati drugje. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,Informacijska pooblaščenka