Informacijski pooblaščenec je v Državni zbor posredoval Letno poročilo 2014
+ -Uresničevanje dveh ustavnih pravic v praksi – pravice do dostopa do informacij javnega značaja in pravice do varstva osebnih podatkov, izčrpno odraža vsakokratno letno poročilo Informacijskega pooblaščenca, ki mora biti do 31. maja posredovano v Državni zbor. Dostopno pa je tudi na spletni strani. Leto 2014 je zaznamovalo kar nekaj sprememb in odmevnih primerov. Na področju odstopa do informacij javnega značaja je nedvomno prelomna novela ZDIJZ-C, ki je razširila krog zavezancev na poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom države, lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava. Splošno zavedanje o pravici dostopa do informacij javnega značaja se je v letu 2014 izboljšalo, še vedno pa so določeni zavezanci (zlasti javni zavodi s področja šolstva, zdravstva in izvajalci javnih služb, ki so pravne osebe zasebnega prava) z obveznostmi, ki jim jih nalaga zakon, premalo seznanjeni. V letu 2014 smo zaznali porast števila pritožbenih zadev, saj smo izdali več kot 280 odločb, kar je največ v zadnjih desetih letih.Na področju varstva osebnih podatkov smo zabeležili izrazit porast nezakonitega izvajanja videonadzora in zvočnega snemanja (73 prijav) ter nezakonite obdelave osebnih podatkov za namene neposrednega trženja (91 prijav). To pomeni, da se je videonadzor izvajal na mestih, kjer je pomenil prehud poseg v zasebnost posameznikov, pogoste so bile nezakonite uporabe posnetkov, pa tudi nezadostno in pomanjkljivo obveščanje o njegovem izvajanju ter neustrezno zavarovanje. Pri izvajanju neposrednega trženja so izvajalci nezakonito pridobivali in uporabljali osebne podatke ter nezadostno obveščali posameznike o njihovih pravicah po prepovedi uporabe osebnih podatkov za namene neposrednega trženja. Informacijski pooblaščenec je zaradi nezakonite vzpostavitve in trženja zbirke osebnih podatkov v letu 2014 in izrekel tudi najvišjo globo doslej. Globa v višini 300.000 evrov je bila izrečena zaradi vzpostavitve in trženja zbirke osebnih podatkov prek spleta – zbirka je vsebovala kar 36.093 elektronskih naslovov posameznikov. V letu 2014 je bilo tudi veliko kršitev povezanih z vprašanji nadzora in pravice do zasebnosti na delovnem mestu, npr. s preusmeritvijo in posledično branjem elektronske pošte zaposlenih, do česar prihaja zlasti po prekinitvi delovnega razmerja, ko delodajalci namesto ukinitve elektronskega naslova bivšega zaposlenega, to preusmerijo na drug elektronski naslov.Informacijski pooblaščenec je v letu 2014 na področju varstva osebnih podatkov nadaljeval s preventivni ukrepi - izdali smo več kot 2000 pisnih mnenj, podelili nagrade za dobre prakse, sodelovali v številnih medresorskih skupinah in projektih ter izdali Smernice o varstvu osebnih podatkov pri uporabi GPS naprav, Smernice za varstvo osebnih podatkov pri izvajanju internih tržnih raziskav ter smernice Presoje vplivov na zasebnost pri uvajanju novih policijskih pooblastil. Zlasti slednje imajo zelo velik pomen na sorazmernost pri uvajanju novih pooblastil represivnih organov, kot je recimo vzpostavljanje slovenskega PNR sistema za prenos in uporabo podatkov iz evidence podatkov o letalskih potnikih za namen boja proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem, pri katerem tesno sodelujemo s policijo.V letu 2014 je Informacijski pooblaščenec prejel pomembno sodbo Ustavnega sodišča RS v zvezi z našo zahtevo za oceno ustavnosti določb Zakona o elektronskih komunikacijah o obvezni hrambi podatkov o prometu elektronskih komunikacij. Ustavno sodišče je zadevne člene razveljavilo zaradi nesorazmernosti ukrepa, ki je operaterjem nalagal obvezno hrambo podatkov o komunikacijah slehernega državljana.Letno poročilo pa je tudi priložnost za pogled naprej in opozarjanje na trende, ki so povezani zlasti s širokim razmahom sodobnih tehnologij. Pravica do zasebnosti je prav zaradi razvoja sodobnih tehnologij postala še bolj ranljiva, pravne ureditve pa tehnološkemu razvoju ne sledijo. Številne prijave, ki jih dobivamo so povezane prav z uporabo sodobnih tehnologij – videonadzor, zvočno snemanje, sledenje z GPS-i, nadzorovanje uporabe spleta in elektronske pošte, biometrija, piškotki na spletu … Poseben poudarek pa smo že v letu 2014 namenili tudi opozarjanju nujnosti pravne ureditve uporabe brezpilotnih letalnikov ali pogovorno »dronov«, ki prinašajo izjemne možnosti za hitrejše ukrepanje v primeru naravnih nesreč ter številne koristne aplikacije v gospodarstvu, vendar pa se v odsotnosti pravil za njihovo uporabo odpirajo števila varnostna vprašanja in možnosti posegov v temeljne človekove pravice. Informacijski pooblaščenec je zato v letu 2014 večkrat pomagal resornim ministrstvom pri pripravi novih zakonov, kadar se dotikajo pravice do zasebnosti in bo seveda za to skrbel tudi v bodoče. Mojca Prelesnik,informacijska pooblaščenka