Delovanje DUTB mora ostati transparentno
+ -Sporočilo za javnostInformacijski pooblaščenec vztraja, da je DUTB pravna oseba javnega prava in da mora njeno delovanje ostati transparentno Upamo, da namen predlaganih sprememb ZUKSB ni v izogibanju dostopa do informacij javnega značaja Informacijski pooblaščenec (IP) je s strani Ministrstva za finance (MF) prejel zaprosilo za mnenje glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank. Predlogu nasprotuje v delu, kjer ta (v obrazložitvi) navaja, da je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) pravna oseba zasebnega prava. IP sicer niso znani razlogi, zaradi katerih mora predlagatelj zakona v obrazložitvi zakona pojasnjevati, da gre za pravno osebo zasebnega prava (normativni del predloga zakona takšne določbe namreč ne vsebuje), vendar upa, da namen ni izogniti se Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. IP ob tem vztraja, da je DUTB pravna oseba javnega prava. Že samo dejstvo, da je DUTB ustanovljena z zakonom, ki ji podeljuje javno pooblastilo, da uresničuje javne interese krepitve stabilnosti bank in finančnega sistema, jasno izkazuje, da DUTB ni zgolj gospodarska družba povsem zasebnopravne narave, ne glede na to, da naj bi bil tak zakonodajalčev namen. Bistven je namen, za katerega je bila DUTB ustanovljena, in ne »namen, da je DUTB pravna oseba zasebnega prava«. Teorija in predvsem sodna praksa (Vrhovnega sodišča RS in Upravnega sodišča RS) sta razvili jasne kriterije, po katerih se presoja, ali je določen subjekt oseba javnega ali zasebnega prava. Razvrstitev je odvisna od celote značilnosti in razmerij pravnega subjekta, pri čemer pravnoorganizacijska oblika (npr. delniška družba) še zdaleč ni edini (predvsem pa ne odločilni) element za presojo. Iz citiranih sodb izhaja, da so temeljni elementi, pomembni za identifikacijo oseb javnega prava: 1. način ustanovitve (javnopravni akt - zakon), 2. namen delovanja (zasledovanje javnih ciljev), 3. izvajanje javnih nalog (v javnem interesu), 4. odgovornost za obveznosti (s strani države in državi), 5. prevladujoča vloga države v organih upravljanja (ne le kot delničarke, ampak tudi kot oblastnega organa), 6. narava funkcij oziroma delovanja (javnopravna narava) in 7. način financiranja (javna sredstva). Pri tem je bistveno, da so ti elementi izkazani v pretežnem delu in kažejo na dovolj veliko koncentracijo javnopravnih značilnosti zavezanca, in nikakor ni nujno, da bi bili izpolnjeni kumulativno.DUTB nikakor ni zgolj gospodarska družba zasebnega prava, četudi ima nekatere takšne značilnosti in posluje na trgu. Vsekakor so njeni cilji in naloge, ter predvsem njeno poslanstvo in namen ustanovitve, javnopravne narave – takšne dejavnosti, s takšnimi pooblastili (ne glede na to, da DUTB s posamično banko, ki je deležna ukrepov po ZUKSB sklene posebno pogodbo) namreč običajne pravne osebe zasebnega prava nikakor nimajo. Ker je DUTB pravna oseba javnega prava, je tudi v celoti zavezanka za posredovanje informacij javnega značaja. Z ureditvijo, po kateri bi bila DUTB uvrščena med pravne osebe zasebnega prava, bi se transparentnost njenega delovanja znižala, saj ne bi bila več zavezanka za posredovanje informacij javnega značaja v celotni sferi svojega delovanja, ampak le kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, torej le za podatke iz določenih pravnih poslov, do česar pa po našem prepričanju ne sme priti. IP zato poziva MF in Vlado RS naj upoštevata njegove pripombe na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank in zagotovita, da bo poslovanje DUTB, katere delovanje je v javnem interesu, do javnosti odprto.Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka