Zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev je nesprejemljivo
+ -Sporočilo za javnost
Informacijski pooblaščenec je drugače kot Ministrstvo za javno upravo prepričan, da je v postopku dostopa do informacij javnega značaja zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev, ki so sicer že plačani iz proračuna, nesprejemljivo. Ker dobivamo veliko vprašanj prosilcev in novinarjev, ali se jim v postopku pridobivanja informacije javnega značaja lahko zaračunava tudi stroške dela javnih uslužbencev, kot pritožbeni organ pojasnjujemo, da gre za neustrezno prakso zaračunavanja.
V pritožbenem postopku zoper Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je Informacijski pooblaščenec (IP) ugodil pritožbi novinarke Dela, d.d. in odpravil sklep, s katerim je bilo prosilki naloženo plačilo stroškov za vpogled v dokumente, ki jih je zahtevala po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). MIZŠ je namreč novinarki naložil tudi plačilo stroškov dela javnih uslužbencev, ki so nastali z iskanjem in pripravo dokumentacije za vpogled, in sicer tudi stroške za 11 ur dela dveh javnih uslužbenk. V svoji odločbi št. 090-277/2014/2 z dne 14. 1. 2015 je IP opozoril, da je MIZŠ napačno uporabilo prehodne določbe ZDIJZ-C. Zoper odločbo IP je MIZŠ dne 12. 2. 2015 vložilo tožbo v upravnem sporu, kjer nasprotuje našemu stališču in se sklicuje na mnenje MJU št. 090-17/2015/2 z dne 27. 1. 2015, po katerem je zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev po urnih postavkah dopustno.
Pravica dostopa do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja Ustava RS. IP zato meni, da mora višina stroškov izvrševanja te pravice ostati v najnižjem možnem obsegu in ne sme nesorazmerno ovirati dostopa do informacij javnega značaja. Ravno iz tega razloga so vse vloge v postopku dostopa do informacij javnega značaja oproščene plačila upravne takse. Zato je nesprejemljivo, da se stroški dela »prevalijo« na novinarje in druge prosilce. IP z zgoraj navedenim mnenjem MJU predhodno sicer ni bil seznanjen, se pa s takšnim stališčem ne more strinjati. V preteklem obdobju se je namreč na nas obrnilo več novinarjev in drugih prosilcev s pritožbami, da jim organi zavezanci, na podlagi stroškovnikov, ki jih je potrdilo MJU, zaračunavajo tudi urne postavke za stroške javnih uslužbencev (npr. 20 EUR na uro dela + DDV za iskanje in pripravo dokumentov za vpogled).
Ob tem IP poudarja, da dostop do informacij javnega značaja ni v celoti brezplačen, problematično pa je zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev po urnih postavkah. Iz veljavne ureditve izhaja, da se za posredovanje informacij javnega značaja (fotokopije, elektronskega zapisa, prepisa) lahko zaračunajo le materialni stroški, kamor pa stroški dela javnih uslužbencev nedvomno ne sodijo. Povsem nesprejemljivo je namreč stališče, da bi morali prosilci dodatno, po urnih postavkah, plačevati stroške javnih uslužbencev, ki sicer že prejemajo plačo iz proračuna. Na podlagi prakse zadnjih nekaj let IP tudi opozarja, da je zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev po urnih postavkah lahko zelo arbitrarno, v pritožbenem postopku pa ni mogoče preveriti, ali je organ stroške zaračunal upravičeno ali ne (odvisno od hitrosti javnih uslužbencev, organizacije dela ter (ne)urejenost poslovanja z dokumentarnim gradivom pri organih zavezancih).
V skladu z novelo ZDIJZ-C, ki je začela veljati aprila 2014, bi Vlada RS, po pridobitvi predhodnega mnenja IP, morala nov, enotni stroškovnik, sprejeti najkasneje do sredine oktobra 2014, a ga še nismo prejeli v usklajevanje. Ker je problematika v praksi pereča, ponovno pozivamo MJU, naj nemudoma pristopi k oblikovanju enotnega stroškovnika in oblikuje način zaračunavanja materialnih stroškov, po katerem organi zavezanci administrativnega bremena (iskanja po (ne)urejeni dokumentaciji) ne bodo v celoti »prevalili« na prosilce. IP namreč meni, da bremen, ki izhajajo iz izvajanja javnopravnih nalog (kamor nedvomno spada tudi izvajanje ZDIJZ) ni upravičeno v celoti prevaliti na prosilce.
Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka