»Transparentnost« kot orodje za diskreditacijo?
+ -Po stališču Sodišča Evropske Unije[1] cilj preglednosti sam po sebi nima prednosti pred pravico do varstva osebnih podatkov, tudi če gre za velike ekonomske interese. Predlagatelj, ministrstvo za pravosodje, pa takšnih interesov niti ne zatrjuje.Pooblaščenec nasprotuje noveli Zakona o sodnem registru, po kateri bi lahko kdorkoli na spletu po imenu in priimku posameznika ugotavljal, v katerih vse gospodarskih družbah in drugih subjektih vpisa v sodni (in poslovni) register je ta udeležen kot družbenik, ustanovitelj ali zastopnik. Kot je v svojih pripombah[2] pisno opozoril Ministrstvo za pravosodje, ne samo Zakon o varstvu osebnih podatkov, pač pa tudi slovenska Ustava in predvsem Listina EU o temeljnih pravicah (Listina) ter Konvencija Sveta Evrope o temeljnih pravicah in svoboščinah (EKČP) dopuščata omejitve pravice do varstva osebnih podatkov, če so te omejitve predpisane z zakonom, če spoštujejo bistveno vsebino teh pravic in svoboščin ter če so – ob upoštevanju načela sorazmernosti – potrebne in dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa.Veljavne določbe Zakona o sodnem registru (50., 51. in 52. člen) že od leta 1994 določajo javnost določenih osebnih podatkov družbenikov, ustanoviteljev, zastopnikov, članov uprave in nadzornega sveta v meri, ki je potrebna in primerna za varnost pravnega prometa. Vsak se torej lahko seznani s podatki o vlogah posameznika pri določenem subjektu vpisa. Ob upoštevanju načela sorazmernosti pa razen t.i. privilegiranih uporabnikov nihče nima pravice dostopa do podatkov na način, ki bi mu omogočal ugotoviti, ali je določena oseba ustanovitelj (družbenik) v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je ustanovitelj oziroma ali je določena oseba član uprave oziroma nadzornega sveta v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je član uprave oziroma nadzornega sveta.Na ta način je uravnoteženo načelo javnosti zaradi varstva pravnega prometa in pravica posameznikov (udeležencev v subjektu vpisa) do varstva osebnih podatkov. Ministrstvo za pravosodje Pooblaščencu ni odgovorilo na najbolj ključno vprašanje, zakaj je tako velik poseg v varstvo osebnih podatkov potreben zdaj in zakaj je sprememba potrebna tako na hitro. Predlagatelj je namreč sprva načrtoval sprejem po nujnem postopku, po nasprotovanju Pooblaščenca, pa predlaga skrajšani postopek, kar z vidika časa za (tudi javno) razpravo o (ne)potrebnosti in (ne)premišljenosti nameravane spremembe ne prinaša bistvene razlike.V medijih smo lahko prebrali, da ministrstvo kot »argument« navaja, da naj bi bili podatki po posameznikih že dosegljivi pri posameznih plačljivih servisih, zato ministrstvo ne vidi nobenega pametnega razloga, da ne bi bili dostopni tudi brezplačno pri AJPES. Naj torej Pooblaščenec ministrstvu tudi javno (ker je bila argumentacija na medsebojnem sestanku preslišana) sporoči, da obstaja veliko pametnih razlogov, da se ohrani veljavna ureditev:1. Zoper podjetje, ki v nasprotju z zakonom daje na razpolago podatke o tem, kje vse je določena oseba družbenik zastopnik, ustanovitelj…Pooblaščenec vodi inšpekcijski postopek. Zoper isto podjetje je bila, kot posledica prejšnjega inšpekcijskega postopka, izdana tudi odločba Upravnega sodišča RS je (U 2477/2005 z dne 9.10.2007), iz katere jasno izhaja, da gre za nedopustno prakso. Ministrstvo se torej v podkrepitev svojega predloga sklicuje zgolj na nezakonito ravnanje zasebnopravnega subjekta, ki je zaradi nespoštovanja sodne odločbe spet v inšpekcijskem postopku.2. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-98/11 z dne 26.9.2012 zapisalo, da prvi odstavek 38. člena Ustave RS z namenom preprečitve nevarnosti, ki posameznikom preti v informacijski družbi zaradi prenosa informacij o njih, izrecno prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. To jamstvo prepoveduje prosto in nenadzorovano uporabo osebnih podatkov. Izrecno je Ustavno sodišče v citirani odločbi zapisalo, da dejstvo, da je določen osebni podatek z objavo v neki evidenci že postal dostopen javnosti, ne pomeni, da je s tem izgubil naravo osebnega podatka in da je odtlej dopustna vsakršna nadaljnja obdelava takšnega podatka. Prav takšno uporabo pa brez vsebinske argumentacije zasleduje ministrstvo kot predlagatelj novele.3. Sodišče Evropske Unije je v več zadevah (npr v zadevah C‑92/09 in C‑93/09; C-28/08, P C-73/07, C-465/00, C-138/01 in C-139/01) presodilo, da je treba določiti pravično ravnovesje glede upoštevanja interesa transparentnosti in človekove pravice do varstva osebnih podatkov. Po prepričanju Pooblaščenca je takšno ravnovesje doseženo z veljavnimi določbami zakona o sodnem registru.Pooblaščenec na koncu opozarja na že izkazano neprimerno prakso, po kateri naj bi se javnost zaradi nedelovanja (ali vtisa o nedelovanju) pristojnih državnih organov »tolažila« z brskanjem po osebnih podatkih. Takšen je bil primer objave davčnih neplačnikov, pri čemer je po letu in pol jasno, da zakon ciljev (ki so bili v tistem primeru artikulirani, objava pa vezana na določene kriterije) ni dosegel, podatki pa se še vedno objavljajo. V primeru predloga spremembe zakona o sodnem registru bo izpolnitev ciljev nemogoče nadzirati, saj ti niso določeni. Splošno »povečanje transparentnosti« je žal nemerljivo. Meriti, šteti, ipd. pa bo mogoče število aplikacij zasebnih podjetij, aplikacij nevladnih organizacij, časopisnih člankov, komentarjev, ipd. o povezavah vsem z vsakim, ki jih zakon sicer ne prepoveduje, pa se bodo v nekem trenutku nekomu (pri)kazale kot sporne. Pooblaščenec je prepričan, da v državi ne potrebujemo novega orodja za javni linč posameznikov, ampak delujoč državni aparat, ki bo poskrbel, da bo prepovedanih ravnanj, ob sicer svobodni gospodarski pobudi, manj. Informacijski pooblaščenec;Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav,pooblaščenka
[1] Komisija proti Bavarian Lager, C-28/08 P, točke od 75 do 79.
[2] Dosegljive na povezavi:
https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/pripombe/MP.pdf__novela_ZSReg__nov_2014_-Mnenje_IP_27.11.14.pdf