S sprejemanjem obsežnih in pomembnih zakonov ni dobro hiteti – Zakon o bančništvu je že tak

03.12.2014

Informacijski pooblaščenec pozdravlja odločitev Vlade RS, da novelo zakona o bančništvu (ZBan-2) umakne iz nujnega zakonodajnega postopka in jo obravnava po rednem postopku, pri čemer opozarja na dejstvo, da je tudi Banka Slovenije pravna oseba javnega prava in da mora biti njeno delovanje transparentno, tako z vidika obdelave osebnih podatkov kot tudi z vidika dostopa do informacij javnega značaja.  Informacijski pooblaščenec se je iz medijev seznanil z informacijo, da je Vlada RS novelo zakona o bančništvu (ZBan-2) umaknila iz nujnega zakonodajnega postopka in jo bo obravnavala po rednem postopku. Upoštevaje obsežnost zakona in naravo predlaganih sprememb, takšno odločitev pozdravljamo. Predlog zakona namreč posega tudi na področji, za kateri je pristojen Informacijski pooblaščenec, to je dostop do informacij javnega značaja in varstvo osebnih podatkov. Informacijski pooblaščenec je Ministrstvu za finance že podal pripombe na ZBan-2, v katerih je izrazil nasprotovanje zakonodajni rešitvi, po kateri bi se vse informacije v zvezi z izvajanjem nalog in pristojnosti Banke Slovenije pri opravljanju nadzora nad banko, vključno z internimi ocenami, informacijami o poslovanju banke, ki jih Banka Slovenije pridobi od banke ali drugih oseb, štele kot zaupne, Banka Slovenije pa bi jih lahko posredovala samo v zakonu taksativno naštetim uporabnikom, med katerimi pa ni javnosti oz. prosilcev po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Ob tem opozarjamo, da je v zadnjem obdobju država (in v njenem imenu tudi Banka Slovenije) na področju zagotavljanja in izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank, izvajala številne administrativne ukrepe (kot npr. dokapitalizacija bank iz javnih sredstev), ki so imeli za posledico (tudi) finančne posledice za javna sredstva, preglednost izvedenih ukrepov pa je zato nedvomno v javnem interesu. Banka Slovenije mora zato ostati zavezanka za posredovanje informacij javnega značaja.Prav tako tehten premislek zahteva odločitev predlagatelja ZBan-2, da na Banko Slovenije prenese upravljanje centralne zbirke o boniteti strank, ki so fizične osebe, vključno s podatki o boniteti samostojnih podjetnikov in drugih, ki na trgu opravljajo samostojno dejavnost kot zasebniki. Zbirka je izjemno bogata z osebnimi podatki v zvezi s transakcijskimi računi, karticami z odloženimi plačili, prevzetimi poroštvi, krediti, osebnimi stečaji, zato je potreben tehten premislek o tem, ali takšno zbirko Banka Slovenije glede na svoje naloge res potrebuje in za katere namene. Pooblaščenec upa, da bo redni postopek obravnave predloga ZBan-2 omogočil široko razpravo in pripeljal do zakonske ureditve, ki bo uravnoteženo odražala različne pomembne interese -  tudi interes javnosti in ne le interes bančnega sektorja.Pripombe Informacijskega pooblaščenca na predlog novele ZBan-2 si lahko preberete tukaj.Informacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, pooblaščenka