Določena mera zasebnosti (tudi) na delovnem mestu je nujen odraz človekove pravice in ne absurd varstva osebnih podatkov
+ -Sporočilo za javnostPooblaščenec poudarja, da pravica do zasebnosti na delovnem mestu ni »slovenska posebnost« pač pa temelji na Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah in jo je na tem temelju večkrat izrecno priznalo Evropsko sodišče za človekove pravice.
V zadnjih dneh smo lahko brali o tem, da naj bi bile odločbe oziroma odločitve Pooblaščenca razlog za nemožnost preiskav med drugim tako imenovane bančne luknje znotraj bank in za siceršnje posege delodajalcev v službene računalnike in telefone. Takšna ugotovitev ne drži, drži pa, da vprašanje zasebnosti na delovnem mestu v Republiki Sloveniji ni izrecno urejeno z zakonom, zato v praksi prihaja pogosto prihaja do trka pravic delodajalca in pravic delavca, ob katerem noben od njiju ne ve, kako naj ravna.
V izogib takšnim situacijam je Pooblaščenec že v letu 2010 pripravil osnutek Zakona o zasebnosti na delovnem mestu, ga predstavil ministrstvu za delo, vendar osnutek ne v prvotni ne v drugačni obliki ni bil nikoli vložen v zakonodajni postopek.
Tako v odsotnosti zakonskih pravil v primerih, ko bi v delavčevo zasebnost na delovnem mestu s pregledom službenega računalnika, predala elektronske pošte, telefona, ipd. želel poseči delodajalec, pri oceni o dopustnosti takšnih posegov izhajamo iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Le-to je predvsem v primerih Halford proti Združenem kraljestvu[1] in Copland proti Združenem kraljestvu[2] oblikovalo standard tako imenovane pričakovane zasebnosti delavcev na delovnem mestu. To najprej pomeni, da je določeno mero zasebnosti na delovnem mestu treba priznati in določila v internih aktih ali pogodbah o zaposlitvi o tem, da zasebnosti na delovnem mestu ni, ne ustrezajo praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. Žal je v Sloveniji sodne prakse na tem področju zelo malo. Informacijski pooblaščenec je npr. seznanjen s primerom, ko je sodišče v pravdni zadevi na predlog delodajalca izdalo sklep, s katerim je dovolilo zavarovanje dokazov na službenih računalnikih in službenih telefonih nekaterih zaposlenih in bivših zaposlenih in v sklepu natančno predpisalo postopek zavarovanja dokazov, kopiranja podatkov z računalnikov in telefonov, forenzične analize in vpogleda v zavarovane dokaze. Pooblaščenec je seznanjen tudi s primerom, ko je sodišče zaradi kaznivega dejanja neupravičene osebne preiskave (136. člen KZ-1) obsodilo vodjo, ki je podrejeni delavki odvzel mobilni telefon in pregledal njegovo vsebino. Iz navedenih primerov sodne prakse, tako slovenskih sodišč, kot Evropskega sodišča za človekove pravice izhaja (in ne zaradi morebitne odločitve Pooblaščenca), da delodajalec ne sme samovoljno (neomejeno) opravljati forenzičnih preiskav in pregledovati računalnikov ter mobilnih telefonov zaposlenih in bivših zaposlenih.
Natančnejša mnenja Pooblaščenca o okoliščinah, v katerih bi interes delodajalca pretehtal nad pravico delavca do zasebnosti na delovnem mestu lahko najdete na naši spletni strani (https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-varstvo-osebnih-podatkov/), v rubriki »delovna razmerja«.Informacijski pooblaščenec;
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav,
pooblaščenka
[1] Sodba v slovenskem jeziku je dosegljiva na povezavi: http://www.svetevrope.si/sl/evropsko_sodisce_za_clovekove_pravice/slovenski_prevodi_sodb/117/
[2] Sodba v angleškem jeziku je dosegljiva na povezavi: http://hudoc.echr.coe.int/sites/eng/pages/search.aspx#{"dmdocnumber":["815061"],"itemid":["001-79996"]}