Obvezna hramba podatkov o komunikacijah je nesorazmeren ukrep, operaterji so dolžni uničiti vse podatke, ki jih hranijo na podlagi izpodbijanih določb
+ -Ustavno sodišče pritrdilo argumentom IP v zahtevi za oceno ustavnosti ZEKom-1.
Informacijski pooblaščenec je marca 2013 vložil zahtevo za oceno ustavnosti določb XIII. poglavja Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) o obvezni hrambi podatkov o prometu elektronskih komunikacij zatrjujoč nesorazmernost ukrepa, ki posega v zasebnost slehrnega posameznika in ki s strani uporabnikov teh podatkov (policije, varnostnih in obveščevalnih služb) ni omejen na hujša kazniva dejanja, kot je opredeljeno v Direktivi 2006/24/ES kot temelju za nacionalno zakonsko ureditev.
Ustavno sodišče je konec septembra 2013 postopek za oceno ustavnosti prekinilo do odločitve Sodišča Evropske unije v zadevah C-293/12 in C-594/12, ker je glavni očitek neustavnosti temeljil na obvezni hrambi podatkov, kot naj bi izhajala iz Direktivi 2006/24/ES. Sodišče Evropske Unije je 8.4. letos sprejelo odločbo s katero je Direktivo razglasilo za neveljavno, češ da je zakonodajalec z njenim sprejetjem prekoračil meje, ki jih zahteva spoštovanje načela sorazmernosti iz Evropske listine o temeljnih pravicah.
Ustavno sodišče je o zahtevi Pooblaščenca odločilo z odločbo U-I-65/13-19 z dne 3.7.2014, tako da je razveljavilo člene 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168 in 169 ZEKom-1 in naložilo operaterjem uničenje vseh podatkov, ki jih hranijo na podlagi izpodbijanih določb. Ustavno sodišče je ukrep obvezne hrambe prepoznalo kot nesorazmeren z več vidikov:
• ker neselektivna in vnaprejšnja hramba prometnih podatkov nujno v prevladujočem delu pomeni poseg v pravice tistega dela populacije, ki ni dala povoda za takšen poseg, in ne omogoča anonimne uporabe komunikacijskih sredstev za vse tiste primere, ko je zaupna in nesledljiva uporaba komunikacijskih sredstev nujna za dosego njenega namena (npr. telefonske storitve za pomoč v duševni stiski);
• ker razlogi za relativno dolgo hrambo podatkov (14 mesecev za podatke v zvezi s telefonskimi storitvami in 8 mesecev za vse druge podatke) iz zakonodajnega gradiva niso razvidni;
• ker izpodbijane določbe obdelave obvezno hranjenih prometnih podatkov niso omejile na zgolj določena (huda kazniva) dejanja, za katere bi ocenili, da zaradi njihove teže hramba podatkov oziroma dostop do njih opravičujeta poseg v zasebnost posameznika.
Da bi Ustavno sodišče preprečilo nadaljnje nesorazmerne posege v pravico do varstva osebnih podatkov, je operaterjem naložilo uničenje teh podatkov – nemudoma po objavi odločbe v uradnem listu RS.
Pooblaščenec je odločitev Ustavnega sodišča sprejel z velikim zadovoljstvom kot izjemno pomemben korak v varstvu pravic posameznikov do zasebnosti. Ustavno sodišče je prepoznalo pomen varstva osebnih podatkov v odnosu do modernih komunikacijskih tehnologij, še posebej ko so te uporabljene s strani samih državnih (represivnih) organov oziroma za namen izvajanja njihovih pristojnosti.
Pooblaščenec na problem pretiranih posegov v zasebnost posameznikov s strani državnih (represivnih) organov redno opozarja. Gre za primere, ko se, da bi morda v prihodnje lažje ugotovili storilca (kaznivega dejanja, prekrška), izvaja splošen nadzor, ki prizadene zasebnost in varstvo osebnih podatkov vseh – torej pretežno tistih, ki se pravilom prostovoljno podrejajo in državi niso dali nobenega povoda za ukrepanje. Običajno je tako dostopnost nove tehnologije (npr. brezpilotni letalniki, IMSI lovilci) pripeljala do teženj po uvajanju novih pooblastil organov pregona. Da bi pomagal pri preudarnem, smiselnem in legitimnem uvajanju novih policijskih pooblastil, zlasti tistih s tehnološkim značajem, je Pooblaščenec v letošnjem januarju pripravil tudi smernice za presojo vplivov na zasebnost pri uvajanju novih policijskih pooblastil.
Ob zaključku desetletnega vodenja Informacijskega pooblaščenca bi rada poudarila, da gre za enega najpomembnejših dosežkov Informacijskega pooblaščenca, na katerega delo sem zelo ponosna. Obenem predstavlja odločitev Ustavnega sodišča pomemben prispevek k razpravi o nujnosti in sorazmernosti uporabe nadzorovalnih tehnologij v kontekstu kazenskih postopkov in delovanja obveščevalnih služb.
Informacijski pooblaščenec;Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav,
pooblaščenka
Povezave:
Odločba Ustavnega sodišča,
Smernice za presojo vplivov na zasebnost pri uvajanju novih policijskih pooblastil.