10 let delovanja Informacijskega pooblaščenca
+ -Informacijski pooblaščenec objavil Letno poročilo za leto 2013Informacijski pooblaščenec je Državnemu zboru RS tudi letos predal letno poročilo, ki ga v skladu z Zakonom o informacijskem pooblaščencu mora predati do 31.5. vsako leto. V svojem letnem poročilu za lansko leto ugotavlja, da število pritožb in obravnavanih zadev na obeh njegovih delovnih področjih – pravici do dostopa do informacij javnega značaja in pravici do varstva osebnih podatkov – ostaja na izredno visoki ravni. Leto 2013 pomeni tudi deseto obletnico delovanja Informacijskega pooblaščenca, ki je iz Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja sprva majhnega pritožbenega organa, prerasel v pomembnega poroka transparentnosti in varuha osebnih podatkov. Prav tako je leto 2013 zadnje polno leto desetletnega mandata informacijske pooblaščenke.Informacijski pooblaščenec lahko leto 2013 na področju dostopa do informacij javnega značaja oceni kot pozitivno. Tako prosilci kot zavezanci so z institutom dostopa do informacij javnega značaja bolje seznanjeni. Število prejetih pritožb zoper zavrnitev dostopa do informacij leta 2013 je primerljivo z letom 2012, spet pa je zaznati naraščanje števila pritožb zoper molk prvostopenjskih organov (leta 2012 je bilo takih pritožb 242, leta 2013 pa 339). Ob tem je Pooblaščenec tudi lani prejel precej vprašanj, pobud in prošenj za pojasnila v zvezi z uporabo ZDIJZ v praksi (622).Leto 2013 je zaznamovala tudi priprava novele ZDIJZ, s katero se krog zavezanih organov širi, in sicer na vse pravne osebe, v katerih ima prevladujoč vpliv država, lokalna skupnost ali druga pravna oseba javnega prava. Navedeno spremembo Informacijski pooblaščenec toplo pozdravlja, saj je v preteklih letih večkrat opozoril, da gre za subjekte, katerih poslovanje je lahko neposredno ali posredno v javnem interesu, javnost pa, na podlagi veljavnega ZDIJZ, nima dostopa do nobenih informacij o njihovem poslovanju, ker gre za subjekte zasebnega prava.Na področju varstva osebnih podatkov je v letu 2013 Pooblaščenec obravnaval 852 prijav in pritožb zaradi suma kršitev določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (14% več kot v letu 2012) ter na podlagi teh prijav in po uradni dolžnosti uvedel 712 inšpekcijskih postopkov ter 106 prekrškovnih postopkov. Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da se je število prijav, ki jih zaradi suma kršitve predpisov prejme vsako leto, počasi umirilo in kljub naraščanju ne narašča več tako, kot se je to dogajalo v preteklih letih, kar velja tudi za ostale vloge, ki jih na področju varstva osebnih podatkov prejme vsako leto. Zato je Informacijski pooblaščenec leta 2013 lahko več pozornosti namenil t. i. načrtovanemu ex offo inšpekcijskemu nadzoru, ki ga izvaja skladno s sprejetim letnim načrtom. Pomemben del aktivnosti Informacijskega pooblaščenca v letu 2013 se je nanašal tudi na uvajanje novih pooblastil organov pregona, zlasti glede zelo pogostih sprememb na področju ureditve kazenskih postopkov. Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da je še vedno veliko težav pri tolmačenju komunikacijske zasebnosti, in opozarja, da za pridobitev podatkov o identiteti komunicirajočih posameznikov ni dovolj ne pisna zahteva državnega organa in ne sodna odredba, saj gre za zahtevo iz 37. člena Ustave RS. Ta določa, da je zagotovljena tajnost pisem in drugih občil ter da se lahko samo na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstva tajnosti pisem in drugih občil ter nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.Na področju sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij se poleg trendov, ki smo jih obravnavali v predhodnem poročilu (računalništvo v oblaku, t. i. »big data«), nadaljujejo novi izzivi za varstvo osebnih podatkov. Gre predvsem za vse širšo uporabo brezpilotnih letalnikov (angl. Remotely Piloted Automated Systems), ki omogočajo prikrita, težko zaznavna in obsežna zbiranja osebnih podatkov in občutne posege v zasebnost. Kljub izzivom Pooblaščenec izpolnjuje zastavljene cilje in ohranja visoko raven zaupanja javnosti kar dokazuje tudi raziskava Centra za raziskovanje javnega mnenja. Tako je bila januarja 2013 stopnja zaupanja Pooblaščencu ponovno značilno visoka in celo najvišja med izbranimi 4 državnimi nadzornimi organi. Ker tudi predhodne meritve kažejo visoko raven zaupanja in so deleži vselej v zgornji polovici ranga, lahko govorimo o ohranitvi konstantno izraženega zaupanja.Področje, ki je tudi v svetovnem oziru dobilo večjo pozornost, je vprašanje delovanja varnostno- obveščevalnih služb in njihovega (ne)nadzorovanega poseganja v našo zasebnost. Razkritje Edwarda Snowdna o popolnem nadzoru nad podatki z interneta, telekomunikacijskimi operaterji v Združenih državah Amerike in podatki, ki jih v t. i. oblak Googla, Facebooka, Microsofta, Amazona, ipd. množično dajejo tudi Evropejci, je sprožilo ustanovitev posebne ad hoc skupine EU–ZDA, katere naloga je bila ugotoviti dejansko stanje aktivnosti NSA glede množičnega zbiranja informacij in osebnih podatkov o državljanih EU. V omenjeno skupino je bila s strani Evropske komisije kot ena od petih vrhunskih evropskih strokovnjakov s področja varstva osebnih podatkov imenovana tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.
Celotno letno poročilo je na voljo tukaj: Letno poročilo 2013Dodatno gradivo:10 let Informacijskega pooblaščenca v številkah;Pregled pomembnih sprememb za zagotavljanje večje transparentnosti v Sloveniji;Pregled pomembnih sprememb za zagotavljanje varstva osebnih podatkov v Sloveniji.