Pooblaščenec pozdravlja odločitev Sodišča EU glede neveljavnosti t.i. data retention direktive
+ -
Sodišče EU je danes objavilo svojo odločitev, da je Direktiva o obvezni hrambi podatkov v prometu elektronskih komunikacij (Direktiva 24/2006/ES) neveljavna. Na sodišče sta se obrnili Irska in Avstrija, Ustavno sodišče RS pa je v primeru zahteve za presojo ustavnosti, ki jo je podal Informacijski pooblaščenec, odločanje zadržalo do sprejema odločitve Sodišča EU.
Informacijski pooblaščenec, ki je Ustavnemu sodišču poleg prednostne obravnave zahteve predlagal tudi začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb ZEKom-1, pozdravlja odločitev Sodišča EU, saj ta predstavlja zmago za človekove pravic in ugotavlja, da je bila direktiva o obveznih hrambi podatkov v prometu elektronskih komunikacij nesorazmerna, omejitve namenov in utemeljitve rokov hrambe niso bile dovolj natančno opredeljene ter da je vsebovala premalo varovalk za tako obsežne posege v temeljne človekove pravice.
Naj spomnimo, da je bila direktiva prenesena v slovenski pravni red leta 2007 z Zakonom o elektronskih komunikacijah (ZEKom, sedaj ZEKom-1), in da gre za podatke o prometu in lokaciji ter z njimi povezane podatke, ki določajo naročnika ali uporabnika javne komunikacijske storitve. Ti podatki se shranijo o slehernem telefonskem klicu, vključno z govornimi klici, govorno pošto, konferenčnimi ali podatkovnimi klici, dopolnilnimi storitvami, vključno s preusmeritvijo in predajo klica, pošiljanjem sporočil in multimedijskimi storitvami, vključno s storitvijo kratkih sporočil, nadgrajenimi medijskimi storitvami in multimedijskimi storitvami. Prav tako se ti podatki shranijo pri dostopu do interneta, elektronske pošte in uporabi telefonije prek internetnega protokola.
Pooblaščenec je v zahtevi za presojo ustavnosti navedel, da obstajajo resni pomisleki o nesorazmernosti ukrepa, ki izhajajo iz dejstva, da ta zadeva in prizadene slehernega, ki pri komunikaciji uporablja elektronska komunikacijska sredstva, ne glede na to, da se v celoti ravna po pravu in ne krši nobenega prepisa.
Pooblaščenec upa, da bo tudi Ustavno sodišče RS ukrep obvezne hrambe podatkov prepoznalo kot nesorazmeren glede na poseg v človekove pravice. Poleg očitanih slabosti s strani Sodišča EU nameni hrambe podatkov po ZEKom-1 še dodatno odstopajo od zamišljene enotne ureditve v EU, saj se ti podatki hranijo za potrebe kazenskih postopkov brez omejitev na huda kazniva dejanja.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, pooblaščenka