Presoje vplivov na zasebnost pri uvajanju novih policijskih pooblastil
+ -Sporočilo za javnost
V zadnjih letih smo zaskrbljeno spremljali stanje na področju uvajanja novih pooblastil organov pregona, ki je občasno povzročilo izrazit odpor v strokovni in splošni javnosti. Običajno je k uvajanju novih pooblastil vodila dostopnost neke določene nove tehnologije na trgu (npr. brezpilotni letalniki, IMSI lovilci), oziroma zmanjšanje učinkovitosti organov pregona zaradi uporabe novih tehnologij na strani osumljencev oz. preiskovancev (npr. večja uporaba šifriranih komunikacij s strani storilcev kaznivih dejanj, uporaba predplačniških SIM kartic ipd.). Temu je običajno sledila takojšnja priprava pravnih podlag, pri čemer predhodne analize nujnosti, primernosti in učinkovitosti ter sorazmernosti takih pooblastil praviloma niso bile izvedene, naknadne analize pa ne predvidene. Obrazložitve so bile skope, pogosto oprte na neprepričljive argumente in včasih celo zavajajoče. Zaradi skoposti obrazložitev predlogov, ki organom in javnosti izven pripravljavca in predlagatelja predpisa služijo skoraj kot edina opora pri razumevanju potrebnosti urejanja nekega vprašanja, je bila javna in strokovna razprava o novih in novih pooblastilih zelo otežena.
Informacijski pooblaščenec je zato izdal smernice za presojo vplivov na zasebnost pri uvajanju novih policijskih pooblastil, ki predstavljajo metodološki okvir za preudarno, smiselno in legitimno uvajanje novih policijskih pooblastil, zlasti tistih s tehnološkim značajem (obvezna hramba prometnih podatkov, brezpilotni letalniki, IMSI lovilci, trojanski konji…). Namen smernic je organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ponuditi orodje, s katerim lahko pred uvajanjem novih pooblastil, zlasti glede uporabe tehničnih sredstev, pravočasno predvidijo tveganja in varovalke za neupravičene posege v človekove pravice, izdelajo presojo vplivov na zasebnost in predstavijo argumente za nujnost, primernost in učinkovitost ter sorazmernost novih pooblastil ter omogočijo javni diskurz o novih pooblastilih. O sprejemljivosti novih nadzorovalnih tehnologij bi namreč v demokratični državi morala odločati družba, ne pa represivni organi (sami).
V interesu predlagatelja novih pooblastil je, da vsa tveganja pravočasno identificira in naslovi in se tako izogne odporu splošne in strokovne javnosti, izogne težavam z uporabnostjo zbranih podatkov v kazenskih postopkih in deluje v smeri večje preiskanosti kaznivih dejanj. Očitkom glede drsenja v policijsko državo, težavam z uporabnostjo zbranih podatkov v kazenskih postopkih in očitkom glede neprimernosti, neučinkovitosti in nesorazmernosti pooblastil se namreč da izogniti.
Ustrezno obravnavo novih policijskih pooblastil in uporabe novih tehničnih sredstev v času, ko tehnologija omogoča praktično neomejene posege v človekove pravice, pričakujemo državljani, Informacijski pooblaščenec, splošna in strokovna javnost. Pri Informacijskem pooblaščencu upamo, da bodo predlagatelji novih policijskih pooblastil spoznali, da je uporaba v smernicah predstavljene metodologije za izvedbo presoje vplivov na zasebnost v prvi vrsti v njihovem interesu in pa seveda v interesu vseh nas, ki si želimo živeti v družbi, kjer se ravnotežje med svobodo in nadzorom oblikuje skozi javno razpravo.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, pooblaščenka