SDS zahteva razrešitev informacijske pooblaščenke
+ -Kot Informacijska pooblaščenka ocenjujem, da v ozadju pobude SDS ne gre za pravne, ampak popolnoma drugačne motive. Zavračam očitke, da bi prekoračila zakonske pristojnosti ali posegla v samostojnost Agencije za varstvo konkurence, saj je Pooblaščenec postopek v tem primeru ustavil in ga ni peljal do konca, Agenciji pa tudi ni odredil nikakršnega brisanja podatkov in je ta postopek lahko normalno vodila naprej. Pooblaščenec je postopek prekinil in se obrnil na Ustavno sodišče, ker smo bili tudi sami v dilemi, kako in ali sploh lahko s svojimi pooblastili zavarujemo osebne podatke posameznikov v konkretnem postopku pred Agencijo za varstvo konkurence ali drugim organom, pa tudi ali za poslovno korespondenco veljata varstvo osebnih podatkov in pravica do zasebnosti. Žal na to vprašanje Ustavno sodišče ni odgovorilo.
Ob navedbah SDS se tako sprašujem, kako lahko škodi ugledu Informacijskega pooblaščenca nekdo, ki pri tako pomembnih pravnih vprašanjih prekine postopek in za mnenje zaprosi Ustavno sodišče.
Kot smo že zapisali, smo ravnali z namenom zavarovati pravice posameznikov, v katerih varstvo osebnih podatkov je posegal AVK z vstopom v predal elektronske pošte. Menimo, da je glede na slovensko ustavo problem pooblastil, ki bi jih lahko imeli pri posegih v komunikacijsko zasebnost inšpekcijski organi, zelo velik, pereč in še vedno nerešen. IP vselej po najboljših močeh deluje v korist varstva pravic posameznikov. Morda nas ljudje kdaj doživljajo kot aktiviste - in v tem pogledu najbrž nismo tipičen državni organ. Vse, kar počnemo, počnemo z željo po učinkovitosti varovanja temeljnih človekovih pravic - seveda v okviru zakonov. Da je bilo v konkretnem primeru v dilemi tudi Ustavno sodišče, je razvidno že iz časa, ki je bil potreben za njihovo odločitev. Če bi bilo na prvi pogled očitno, da IP ne bi smel voditi postopka na tak način, bi ustavno sodišče zahtevo zavrglo v nekaj dneh. Za odločitev so potrebovali leto in pol, potem, ko smo vsi vendarle pričakovali tudi, da se bodo do zadeve opredelili vsebinsko.
Vodila nas je velika želja opraviti delo, najbolje kot je mogoče (tako kot v vseh postopkih). Vsi državni organi smo podvrženi možnosti sodne presoje svojih odločitev. Ravno zato tudi instančno odločanje obstaja, zato namreč, da lahko sodišče popravlja napake, ki jih zagrešimo na nižjih stopnjah. Napake se seveda dogajajo, tudi nekateri drugi organi so v želji opraviti svoje delo temeljito deležni naukov s strani sodišč, da so šli predaleč ... (glejte recimo http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/pivovarna-lasko-vrhovno-sodisce-potrdilo-protipravno-ravnanje-urada-za-varstvo-konkurence in http://www.skupaj.si/node/6900)
V našem primeru pa smo pa mi svoj postopek prekinili, ravno zato, ker nismo želeli, da napako naredimo). Na koncu je vedno sodna presoja tista, ki jo spoštujemo in tudi to odločitev Ustavnega sodišča bomo.«
Glede poslovanja mojega moža pa poudarjam, da moževi posli nimajo nikakršne povezave z mojim delom informacijske pooblaščenke.
Nataša Pirc Musar