Informacijski pooblaščenec objavil Letno poročilo za leto 2012
+ -Informacijski pooblaščenec je Državnemu zboru RS tudi letos predal letno poročilo, ki ga v skladu z Zakonom o informacijskem pooblaščencu mora predati do 31.5. za minulo leto. V svojem letnem poročilu za lansko leto ugotavlja, da se število pritožb in obravnavanih zadev na obeh njegovih delovnih področjih – pravici do dostopa do informacij javnega značaja in pravici do varstva osebnih podatkov – zvišuje. Predvsem trendi na področju varstva osebnih podatkov so po mnenju Pooblaščenca zaskrbljujoči. Leto 2012 bi lahko označili kot leto velikopoteznih načrtov države v smeri dodatne informatizacije velikih javnih zbirk osebnih podatkov po hitrem postopku in rasti apetitov javnega sektorja po vse obsežnejši obdelavi osebnih podatkov posameznikov. Pooblaščenec je v letu 2012 obravnaval več kot 80 različnih predlogov sprememb zakonodaje, ki opredeljuje zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, kar je za več kot tretjino več kot v letu 2011. Številni med njimi so poskusi uzakonjenja po mnenju Pooblaščenca nesorazmernih zahtev po zbiranju in obdelavi osebnih podatkov, ki v zameno za zmanjšan obseg zagotovljene zasebnosti ne bodo prinesli niti poenostavitve postopkov, niti varčevanja. Med pomembnejšimi zakoni, ki so doživeli spremembe ali poskuse sprememb v letu 2012, so Zakon o elektronskih komunikacijah, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o urejanju trga dela, Zakon o dedovanju, Zakon o javnem naročanju, Zakon o državni upravi. V večini teh predlogov sprememb je zaznati tako rekoč popolno odsotnost presoj vplivov posameznih načrtovanih oblik zbiranja in obdelave osebnih podatkov na zasebnost. Zlasti je bil zaskrbljujoč proces usklajevanja novega ZEKom-1. Organi pregona so si namreč ponovno poskušali olajšati režim za dostop do podatkov o identiteti komunicirajočih posameznikov brez sodne odredbe, kot je to določal veljavni zakon, ki je sledil zahtevam 37. člena Ustave. Po posebnih naporih Informacijskega pooblaščenca je bila predlagana določba vendarle deležna kritike javnosti in umaknjena iz predloga zakona. Ne glede na navedeno, pa mora Informacijski pooblaščenec opozoriti, da gre za že skoraj simptomatične in vztrajne poskuse organov pregona, ki poskušajo z neprepričljivimi obrazložitvami in z različnimi zakoni (kljub sodbam Ustavnega sodišča) zmanjšati raven komunikacijske ter informacijske zasebnosti na način, da bi si olajšali dostop do identitete komunicirajočih. Informacijski pooblaščenec prav tako ugotavlja, da policija vztrajno poskuša povečati svoja pooblastila, ne da bi te ukrepe argumentirala z analizami, ki bi utemeljile, da so dodatna pooblastila: nujna, učinkovita in sorazmerna s posegi v temeljne človekove pravice.Informacijski pooblaščenec je ob tem v preteklem letu na obeh področjih delovanja Pooblaščenca ponovno prejel izredno veliko število vlog posameznikov, pa naj gre za zaprosila za mnenja, prijave ali pritožbe. Takšne razmere so sicer po eni strani razveseljujoče, ker nedvomno pričajo o tem, da posamezniki vse bolj razumejo namen in pomen obeh človekovih pravic v pristojnosti Pooblaščenca. Hkrati pa ne smemo mimo dejstva, da gre tudi v letu 2012 tolikšno povečanje števila pritožbenih in inšpekcijskih zadev pripisati tudi nekaterim zaskrbljujočim ravnanjem, na eni strani organov zavezancev na področju dostopa do informacij javnega značaja, kot tudi vse težje obvladljivim željam po obdelavi osebnih podatkov najrazličnejših upravljavcev zbirk osebnih podatkov, tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju.Informacijski pooblaščenec je v letu 2012 izdal 256 odločb v pritožbenih postopkih na področju dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer so pritožbeni postopki pravno vse zahtevnejši. Z vsebinskega vidika je porast pritožb glede na 2011 zaznati na področju zaračunavanja stroškov, pritožb, ki jih vlagajo mediji, ter pritožb s področja dostopa do dokumentacije iz postopkov javnih naročil. V letu 2012 je Informacijski pooblaščenec glede na leto 2011 prejel tudi precej večje število vlog za pojasnila, mnenja in razlago prakse, tako s strani prosilcev kot s strani zavezanih organov. Po oceni Informacijskega pooblaščenca so prosilci s pravico dostopa do informacij dobro seznanjeni in jo v praksi pogosto uresničujejo, na drugi strani pa je pri organih (tudi zaradi pomanjkanja kadrovskih in finančnih virov) še vedno zaznati nepoznavanje oz. ne-seznanjenost z obveznostmi, ki jih prinaša Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Ta problematika je prisotna zlasti v organih širšega javnega sektorja (javni zavodi, druge pravne osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb). Zato je Informacijski pooblaščenec za te zavezance izvedel več brezplačnih delavnic in predstavitev.Na področju varstva osebnih podatkov je v letu 2012 Pooblaščenec obravnaval 725 inšpekcijskih (6% več kot v letu 2011) in 158 prekrškovnih postopkov (16% več kot v letu 2011). Z vidika razvoja trendov na tem področju pa je treba izpostaviti računalništvo v oblaku (angl. cloud computing), ki igra z vidika varstva osebnih podatkov na področju tehnološkega razvoja čedalje pomembnejšo vlogo. Pooblaščenec je s ciljem prispevanja k vzpostavitvi ustreznih standardov na tem področju v letu 2012 kot eden prvih nadzornih organov v EU v sodelovanju s Cloud Security Alliance (CSA) - Slovenia Chapter, Slovenskim odsekom ISACA ter Zavodom e-Oblak, Eurocloud Slovenia izdal smernice za varstvo osebnih podatkov pri računalništvu v oblaku. Kljub izzivom Pooblaščenec izpolnjuje zastavljene cilje in ohranja visoko raven zaupanja javnosti kar dokazuje tudi raziskava Centra za raziskovanje javnega mnenja. Tako je bila januarja 2013 stopnja zaupanja Pooblaščencu ponovno značilno visoka in celo najvišja med izbranimi 4 državnimi nadzornimi organi. Ker tudi predhodne meritve kažejo visoko raven zaupanja in so deleži vselej v zgornji polovici ranga, lahko govorimo o ohranitvi konstantno izraženega zaupanja.Glede na predstavljene trende bi na obeh področjih delovanja Pooblaščenca v prihodnje s strani vlade pričakovali aktivnejša prizadevanja za učinkovito uveljavljanje obeh ustavno zagotovljenih pravic. Na področju dostopa do informacij javnega značaja bi si želeli aktivnejša prizadevanja za spodbujanje zavezancev k bolj transparentnemu delovanju, s čimer bomo skupaj prispevali tudi k večji integriteti javnega sektorja in zaupanju posameznikov v institucije. Na tem mestu ponovno ne morem mimo predloga o potrebnosti širitve kroga zavezancev za dostop do informacij javnega značaja na družbe, v katerih imajo država, lokalna skupnost ali javni zavodi prevladujoč vpliv. Minister za notranje zadeve in javno upravo je aprila 2013 obljubil, da bodo naši predlogi naleteli na plodna tla. Na področju varstva osebnih podatkov pa bi si tako s strani upravljavcev v javnem kot tudi zasebnem sektorju želeli, da bi pokazali več skrbi in zavedanja o posledicah na videz nepomembnih ukrepov množičnega in nesorazmernega zbiranja osebnih podatkov, ki so nas pravzaprav že pripeljali v družbo nadzora. Celotno letno poročilo je na voljo na tej povezavi.