Komisija za preprečevanje korupcije mora razkriti tonski posnetek razgovora z g. Jankovićem
+ -Informacijski pooblaščenec je ugodil pritožbi več prosilcev zoper odločitev Komisije za preprečevanje korupcije, s katerim je ta zavrnila zahtevo za posredovanje tonskega posnetka razgovora z g. Zoranom Jankovićem, ki je nastal v postopku priprave Zaključnega poročila o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank (dalje zaključno poročilo). Več medijev je od Komisije za preprečevanje korupcije zahtevalo tudi tonski posnetek razgovora z g. Janezom Janšo, vendar v predmetni zadevi postopki glede dostopa do informacije javnega značaja še tečejo, ker zavezancu (kot potencialnemu stranskemu udeležencu v postopku) še vedno ni bilo mogoče vročiti poziva.
Pri zavrnitvi zahteve se je Komisija za preprečevanje korupcije sklicevala na izjemo varstva sodnega postopka. V času odločanja Komisije za preprečevanje korupcije o zahtevi za dostop do predmetnega postopka, Upravno sodišče RS namreč še ni odločilo o tožbi zoper zaključno poročilo.
Informacijski pooblaščenec ni sledil argumentom Komisije za preprečevanje korupcije. Ta v izpodbijani odločbi namreč ni pojasnila, v čem naj bi bila vsebina posnetka drugačna od že javno objavljene vsebine, ki izhaja iz dela zaključnega poročila, ki se nanaša na g. Zorana Jankovića in kakšne škodljive posledice bi imelo razkritje tega dela posnetka za izvedbo postopka pred Upravnim sodiščem. Ob tem je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da komisija v izpodbijani odločbi tudi sama navaja, da je sodišče o začasni odredbi za odstranitev zaključnega poročila iz spletnih strani komisije in drugih javnih objav že odločilo in je začasno odredbo zavrnilo. To pomeni, da zaključno poročilo ostaja javno dostopno, ker sodišče ni štelo, da je z njegovo javno objavo podana kakršnakoli škoda, torej tudi ne nevarnost za izvedbo konkretnega sodnega postopka. Informacijski pooblaščenec tako ni mogel slediti sklicevanju organa na predmetno izjemo in je ugotovil, da ta ni podana.
Glede na naravo zahtevanega tonskega posnetka je Informacijski pooblaščenec sicer ugotovil, da gre za interni dokument, ki lahko predstavlja izjemo od javno dostopnih informacij zaradi varstva notranjega delovanja organa. Dejstvo je namreč, da seje senata komisije niso javne in da potekajo v zaupnem duhu in (upoštevaje veljavne zakonske podlage) ob pričakovanju, da bo njihova vsebina ostala zaupna. Razkrivanje tovrstnih dokumentov javnosti torej lahko povzroči motnje pri delu komisije, saj se je treba zavedati, da udeleženci tovrstnih zaslišanj komisiji ne bi posredovali vseh odgovorov oz. navedli vseh dejstev v takšni obliki in na takšen način, če bi se zavedali, da bo njihovo zaslišanje v celoti prosto dostopno javnosti.
Vendar pa je, po oceni Informacijskega pooblaščenca, v konkretnem primeru zahtevani posnetek treba razkriti javnosti, ker za to obstaja prevladujoč javni interes. V konkretnem primeru je imelo zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank pomembne in daljnosežne politične posledice za celotno Republiko Slovenijo. Objava predmetnega poročila je privedla do zamenjave vlade, o tem so tekle (in še vedno potekajo) v javnosti številne razprave, med drugim tudi široka javna razprava o integriteti obravnavanih javnih funkcionarjev in njihovem odnosu do organa in njegovih ugotovitev. Zaključno poročilo kot tako predstavlja določene dejanske ugotovitve, iz zahtevanega zvočnega posnetka pa poleg tega izhaja tudi informacija o tem, kako je pred senatom komisije tekel postopek, ali so bile določene ugotovitve komisije obravnavanemu javnemu funkcionarju predstavljene, kakšen je bil njegov subjektivni odnos do teh ugotovitev in ne nazadnje, kakšen je bil njegov subjektivni odnos do komisije kot do neodvisnega državnega organa. V javnosti se je v zvezi s predmetnim poročilom razvila širša javna razprava glede vprašanja politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij in tudi glede konkretnega javnega funkcionarja, ki je župan največjega slovenskega mesta. Ne nazadnje se je imenovani javni funkcionar tudi sam večkrat javno izrekel tako glede same vsebine zaključnega poročila, kot tudi glede poteka postopka pred komisijo, v javnosti pa je bilo mogoče v zvezi s tem zaslediti tudi določene očitke, da obravnavanim zavezancem ni bila dana možnost sodelovanja v postopku oz. možnost predložitve vseh dokazov. Predmetno zaključno poročilo odpira pomembno vprašanje politične odgovornosti javnih funkcionarjev, odprta razprava o tem vprašanju pa prispeva k dvigu politične kulture v Sloveniji, k razvijanju politične odgovornosti, h krepitvi integritete javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev ter k spodbujanju odgovornega vodenja postopkov pred državnimi organi in transparentnega odločanja. Po mnenju Informacijskega pooblaščenca so za celovito razumevanje zaključnega poročila, za odprto javno razpravo o integriteti javnih funkcionarjev v konkretnem primeru in na splošno ter za razpravo o transparentnosti vodenja postopkov in odločanja pred tako pomembnim državnim organom, kot je Komisija za preprečevanje korupcije, pomembne tudi informacije, ki jih vsebuje zahtevani posnetek.
Upoštevaje vse navedeno je Informacijski pooblaščenec ugodil pritožbi prosilcev in v konkretnem primeru odločil, da zahtevani tonski posnetek sicer predstavlja izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, vendar gre za informacijo, katere razkritje je v javnem interesu.
Celotne odločbe si lahko preberete na:
Dnevnik:
https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/iskalnik-po-odlocbah/odlocbe-informacije-javnega-znacaja/?tx_jzdecisions_pi1[showUid]=1995&cHash=739fca63e2a3480bdc2798c94d8dfbb8
RTV:
https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/iskalnik-po-odlocbah/odlocbe-informacije-javnega-znacaja/?tx_jzdecisions_pi1[showUid]=1996&cHash=05b2a1422937b9ff86dc093ee23a2aa7
Delo
https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/iskalnik-po-odlocbah/odlocbe-informacije-javnega-znacaja/?tx_jzdecisions_pi1[showUid]=1997&cHash=b7dead492ae04df87331f277c5fd25f6
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, pooblaščenka