Informacijski pooblaščenec je vložil zahtevo za oceno ustavnosti določb o obvezni hrambi podatkov o prometu elektronskih komunikacij
+ -
Sporočilo za javnost
Določbam XIII. poglavja Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) očita, da so v neskladju z načelom sorazmernosti in v nacionalno pravo prenesene v nasprotju z vsebino Direktive 2006/24/ES z dne 15. marca 2006.
Podatki, ki se hranijo po izpodbijanih določbah ZEKom-1, so podatki o prometu in lokaciji ter z njimi povezani podatki, ki določajo naročnika ali uporabnika javne komunikacijske storitve. Ti podatki se shranijo o slehernem telefonskem klicu, vključno z govornimi klici, govorno pošto, konferenčnimi ali podatkovnimi klici, dopolnilnimi storitvami, vključno s preusmeritvijo in predajo klica, pošiljanjem sporočil in multimedijskimi storitvami, vključno s storitvijo kratkih sporočil, nadgrajenimi medijskimi storitvami in multimedijskimi storitvami. Prav tako se ti podatki shranijo pri dostopu do interneta, elektronske pošte in uporabi telefonije prek internetnega protokola.
Pomisleki o nesorazmernosti ukrepa izhajajo iz dejstva, da ta zadeva in prizadene slehernega, ki uporablja pri komunikaciji elektronska komunikacijska sredstva, ne glede na to, da se v celoti ravna po pravu in ne krši nobenega prepisa. Pooblaščenec tako zatrjuje, da je pri izpodbijani zakonski ureditvi podatkov, ki se obvezno hranijo, sicer spoštovano legalitetno načelo, povsem spregledano pa načelo sorazmernosti. Zakonodajalec je torej urejal obdelavo osebnih podatkov na način, ki ni skladen s pravno državo, saj ni spoštoval lastnih omejitev pri urejanju posegov v človekove pravice. Z absolutističnim pristopom k regulaciji podatkov, ki se hranijo, pa je posegel tudi v pravice posameznikov, ki se nanašajo na tajnost pisanj, svobodo izražanja in svobodo gibanja in to na način oziroma z intenziteto, ki se na drugi strani ne odraža v boljši raziskanosti (hujših) kaznivih dejanj.
Namen Direktive 2006/24/ES je bil resda v vzpostavitvi obveznosti hrambe določenih podatkov, ki jih (tudi sicer za namen zagotavljanja javno dostopne komunikacijske storitve in za čas do izpolnitve tega namena) obdelujejo operaterji, vendar naj bi se posegi države v tako shranjene podatke omejili le na namen preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona hudih kaznivih dejanj, kakor jih opredeljuje nacionalna zakonodaja vsake od držav članic. Nameni hrambe podatkov po ZEKom-1 pa močno odstopajo od zamišljene enotne ureditve v EU, saj se ti podatki hranijo za potrebe kazenskih postopkov brez omejitev na huda kazniva dejanja, za namen obrambe države in za namene zagotavljanja nacionalne varnosti in ustavne ureditve ter varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države kot jih določata zakona, ki urejata obrambo države in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo.
Zatrjujoč kršitve določenih pravic in svoboščin posameznikov, predvsem pa očitno nesorazmernost ukrepa obvezne hrambe so Ustavna sodišča Nemčije, Romunije, Češke in Višje sodišče Irske, že prepoznala ukrep obvezne hrambe podatkov o prometu elektronskih komunikacij kot sporen. Tudi Ustavno sodišče Republike Avstrije je zaradi dvomov o skladnosti Direktive z Evropsko konvencijo o temeljnih pravicah in svoboščinah v decembru 2012 na Sodišče EU naslovilo zahtevo za predhodno odločanje.
Informacijski pooblaščenec, ki je Ustavnemu sodišču poleg prednostne obravnave zahteve predlagal tudi začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb ZEKom-1, nestrpno in z velikimi upi na zmago človekovih pravic nad zahtevami represivnega državnega aparata pričakuje njegovo odločitev.
Besedilo zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko preberete na tej povezavi.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, pooblaščenka