Predlog Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema bi iz sistema transparentnosti izključil Odbor za finančno stabilnost
+ -
Informacijski pooblaščenec podaja pripombe na predlog novega Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, saj se določbe tega zakona nanašajo tako na problematiko varstva osebnih podatkov kot dostopa do informacij javnega značaja.
Predlog zakona namreč popolnoma izključuje pravico javnosti do dostopa do dokumentov, ki nastanejo pri delu novoustanovljenega Odbora za finančno stabilnost, saj v celoti izključuje veljavnost določb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Pri tem ni določeno, da je dostop do informacij tega odbora zgolj omejen v nekaterih utemeljenih primerih, ampak je dostop v celoti izključen, prav tako bi bila izključena tudi možnost pritožbenega postopka pred Informacijskim pooblaščencem, tudi če bi odbor napačno odločil, da gre za zaupne informacije.
Pooblaščenec je opozoril, da v Sloveniji trenutno iz sistema transparentnosti ni avtomatično izključen prav noben organ javnega sektorja (niti SOVA, Policija ali drugi organi, ki tudi razpolagajo z občutljivi informacijami z različnih področij), predlog tega zakona pa izključuje Odbor za finančno stabilnost. To bi po mnenju Pooblaščenca poseglo v pravico dostopa do informacij javnega značaja kot temeljno človekovo pravico.
Spodaj lahko preberete pripombe Pooblaščenca na omenjeni zakon, poslane Ministrstvu za finance, Direktoratu za javno premoženje in finančni sistem, Sektorju za finančni sistem.
Spoštovani,
I) Informacijski pooblaščenec v skladu z 48. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) posreduje pripombe na predlog Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (v nadaljevanju: predlog ZMBN).
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) sicer meni, da za izvajanje nalog odbora za finančno stabilnost (v nadaljevanju: odbor), osebni podatki niso potrebni, zato ne bi smeli biti posredovani odboru in/ali izmenjevani oziroma kakorkoli obdelovani naprej. Za namen zagotavljanja makrobonitetne politike povsem zadovoljivi meri relevantni podatki, ki so statistični, analitični in anonimizirani – iz katerih torej odbor ne more ugotoviti, na katerega posameznika se nanašajo. Glede na dejstvo, da osebni podatki v predlogu zakona sploh niso omenjeni, Pooblaščenec sklepa, da predlagatelj deli njegovo mnenje. Iz previdnosti, predvsem, da bi ne prišlo do nesporazuma, pa Pooblaščenec dodaja še konkretne pripombe na predlog zakona.
K 4. členu
Člen v točkah 2, 4, 5 in 6 daje odboru pooblastilo za urejanje pridobivanja, posredovanja oziroma nadaljnje obdelave informacij. Kot že navedeno Pooblaščenec meni, da »informacije« ne obsegajo osebnih podatkov. Kolikor pa bi predlagatelj menil drugače, želi Pooblaščenec opozoriti na 38. člen Ustave RS, po katerem mora biti obdelava osebnih podatkov določena v zakonu, tako da so z zakonom določene vrste podatkov, ki naj se obdelujejo, namen obdelave osebnih podatkov, roki hrambe ipd. Urejanje obdelave osebnih podatkov z aktom, ki je nižji od zakona je v nasprotju z Ustavo RS – o čemer se je v večih razsodbah že izreklo tudi Ustavno sodišče RS .
K 14. členu
Določilo ureja zbiranje informacij, tako da določa: »Finančne družbe, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil ter drug pravne osebe javnega in zasebnega prava morajo odboru na njegovo obrazloženo zahtevo, ne glede na določbe drugih zakonov in ne glede na obliko podatkov, v roku, ki ga določi odbor, brezplačno posredovati vse podatke, informacije in dokumentacijo, potrebno za opravljanje nalog odbora po tem zakonu, vključno s podatki, ki so skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, določeni kot poslovna skrivnost in tajnimi podatki, ki jih kot tajne določa zakon, ki ureja tajne podatke.«
Pooblaščenec je prepričan, da odbor za svoje delo nikoli ne bo potreboval osebnih podatkov. Dodaja, da bi bila obdelava osebnih podatkov glede na naloge odbora povsem nesorazmerna. Preden bi torej predlagatelj zakona v zakon uvedel osebne podatke (kot je pojasnjeno v pripombi na 4. člen predloga zakona), bi moral navesti argumente za nujnost obdelave osebnih podatkov za namene izvajanja nalog odbora .
K 15. členu
Člen ureja izmenjavo informacij. Pripombe pooblaščenca so enake kot na 14. člen.
II) Pripombe na predlog zakona pa podajamo tudi z vidika Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ). Ob tem najprej poudarjamo, da so, v skladu z 2. členom ZDIJZ, vsi subjekti javnega sektorja (kamor brez dvoma spada tudi novoustanovljeni Odbor za finančno stabilnost), zavezani k transparentnosti in odprtosti delovanja, cilj ZDIJZ pa je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.
Po naši oceni predlog ZMBN izključuje pravico do pridobivanja informacij javnega značaja na način, ki nesistemsko posega v ZDIJZ, brez da bi bila podana konkretna obrazložitev, zakaj je ta poseg nujno potreben. Iz obrazložitve predloga zakona namreč izhaja, da "je dostop do informacij javnega značaja pri delu odbora omejen, saj bi objava podatkov lahko v nekaterih primerih imela za posledico učinek na finančnem sistemu, ki ga želi odbor preprečiti", medtem ko iz samega predloga zakona (5. odstavek 16. člena predloga) sledi, da se uporaba ZDIJZ izključuje v celoti in ne zgolj omejuje pravice do informacij v obliki npr. nove izjeme. Povedano drugače, gre za popolno izključitev vseh dokumentov, ki nastanejo pri delu ali v zvezi z delom Odbora za finančno stabilnost iz režima informacij javnega značaja (tudi dokumentov, ki se neposredno ne nanašajo na same ukrepe za zagotovitev finančne stabilnosti, ampak so npr. povezani s finančnim poslovanjem odbora - npr. s stroški oz. nadomestili in izplačili članom, porabo javnih sredstev za materialno poslovanje, kadrovanjem,...). Ne samo, da gre za dodatno izjemo izven izjem, ki jih v 1. odst. 6. čl. že določa veljavni ZDIJZ, z določbo, da ZDIJZ »ne velja«, se omejuje oz. izključuje tudi procesne določbe po tem zakonu, vključno s pravico prosilca do pritožbe na Informacijskega pooblaščenca npr. v primeru, ko bi odbor "napačno" ocenil, da gre za zaupne informacije. Povedano drugače, glede informacij, s katerimi razpolaga Odbor za finančno stabilnost, se izključuje tudi pristojnost Informacijskega pooblaščenca in s tem možnost presoje, ali je organ določene informacije v konkretnem primeru pravilno ocenil kot informacije, pri katerih gre za izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Naj poudarimo, da v trenutno veljavni pravni ureditvi pravice dostopa do informacij javnega značaja ni iz sistema transparentnosti avtomatično izključen noben organ javnega sektorja (niti SOVA, Policija ali drugi organi, ki tudi razpolagajo z občutljivi informacijami z različnih področij).
Upoštevaje navedeno smo seveda mnenja, da tudi v konkretnem primeru predlagana rešitev ni ustrezna niti primerna, predvsem pa ni obrazložena. Niso namreč jasni razlogi, zakaj se izključuje veljavnosti ZDIJZ v celoti in zakaj z milejšim sredstvom (npr. določitvijo nove izjeme, vezane na oceno škode v vsakem konkretnem primeru) ni mogoče doseči cilja, pri tem pa manj drastično poseči v temeljno človekovo pravico dostopa do informacij javnega značaja. Naj ob tem tudi poudarimo, da je zaradi pravne varnosti treba čim bolj težiti k enotni ureditvi dostopa do informacij javnega značaja, obenem pa je za varovanje interesov, ki jih zasleduje predlog ZMBN z izključitvijo veljavnosti ZDIJZ (varstvo določenih informacij), poskrbljeno že z izjemami, ki jih določa 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki zagotavlja uresničevanje drugih pravic, ki omejujejo dostop do informacij javnega značaja. Navedeni člen namreč taksativno določa enajst izjem, s katerimi je zagotovljeno varstvo tistih pravic, v katere trči pravica dostopa do informacije javnega značaja. Tako 2 tč. 1. odst. 6. čl. določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. 7. tč. 1. odst. 6. čl. pravi, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 9. tč. 1. odst. 6. čl. predstavljajo tudi podatki iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. 11. tč. 1. odst. 6. čl. obenem varuje podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Izjeme od prosto dostopnih informacij predstavljajo kategorijo, ki v največji meri zaznamuje normativno ureditev in praktično uporabo ZDIJZ. Določno oblikovane izjeme, ki ne dopuščajo ekstenzivnih interpretacij, so bistvenega pomena za odprto delovanje vseh organov, ki izvajajo javnopravne naloge, kamor sodi tudi novoustanovljeni odbor. V zvezi s tem mora biti prosilcem zagotovljeno tudi pravno sredstvo zoper odločitev organa, ki dostop do zahtevane informacije zavrne, čemur pa s predlogom ZMBN ni zadoščeno. Ob tem velja ponovno poudariti, da je pravica dostopa do informacij javnega značaja temeljna človekova pravica, zagotovljena v 2. odst. 39. čl. Ustave RS in da mora biti tej pravici zagotovljeno tudi ustrezno pravno varstvo pred neodvisnim pritožbenim organom.
V zvezi z navedenim tudi poudarjamo, da je pri Ministrstvu za javno upravo v pripravi predlog novele ZDIJZ. V kolikor menite, da izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja, ki jih določa ZDIJZ, ne varujejo v celoti interesov, ki jih zasleduje predlog ZMBN, predlagamo, da se dodatna izjema uredi z novelo ZDIJZ ter se s tem zagotovi enotna ureditev na področju dostopa do informacij javnega značaja.
Upoštevaje vse navedeno predlagamo, da se določba 5. odstavka 16. člena predloga ZMBN črta, v 3. dostavek 16. člena pa se doda tretja alineja: - "za informacije, ki predstavljajo prosto dostopne informacije v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja".
S spoštovanjem,
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka