Postajamo policijska država?

23.01.2013

Sporočilo za javnost

Kaže, da bo zakonodajalec z novim Zakonom o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) policiji dal povsem odprte roke za uporabo tehničnih sredstev

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) je v zvezi s predlogom novega Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) predlagateljem zakona, poslancem Državnega zbora in novinarjem že večkrat posredoval obrazloženo mnenje k določbam, ki so po njegovem mnenju sporne iz naslova ustavnih načel enakosti pred zakonom, načela pravne države in s tem načela sorazmernosti ter tako tlakujejo pot v prekomerna policijska pooblastila.

Poslanske skupine koalicije in opozicije so tudi na podlagi pripomb Pooblaščenca vložile svoje amandmaje, o katerih so poslanci nato prejšnji teden glasovali na seji Odbora za notranje zadeve. Na seji so bili izglasovani predlogi koalicijskih strank, ki žal ne odpravljajo na ustrezen način prej navedenih pomislekov. Pooblaščenec zato pred dokončnim glasovanjem o besedilu zakona, ki naj bi potekalo naslednji teden, še enkrat seznanja javnost z vprašanji, ki jih bo odprl predlog zakona, če bo sprejet (dodatno gradivo je na voljo tukaj: http://bit.ly/Wo9XEs).

Predlagatelj zakona se vztrajno upira v zakonu (v 113. členu) določno našteti vsa tehnična sredstva za označevanje ali identifikacijo oseb, vozil in predmetov, ki jih lahko uporablja policija. Pooblaščenec je trdno prepričan, da gre pri določanju tehničnih sredstev za zakonsko materijo in nikakor ne za materijo podzakonskih predpisov ministra ali celo internih aktov. Z v zakonu naštetim seznamom tehničnih sredstev za identifikacijo je mogoče o vseh teh tehničnih sredstvih, ki bi jih rada uporabila policija, voditi demokratični diskurz, argumentirano podprt z analizami policije o nujnosti uporabe teh sredstev. Tako se bo lahko razvila javna debata, ali in zakaj policija potrebuje brezpilotna letala (ang. droni), ko bodo dovolj poceni za nakup, naprave za gledanje skozi stene (x-žarki), za strojno prepoznavo obrazov iz vseh videonadzornih sistemov, naprave za sledenje vozil z GPS-i, lažne bazne postaje… ter se bo na koncu pretehtalo, ali ji bomo kot družba to dovolili oziroma ali se ji upamo to dovoliti. Besedilo 113. člena namreč v predlagani dikciji nima omejitev.

Ker policija, kot se zdi, noče našteti vseh tehničnih sredstev, ki jih namerava (želi) uporabiti za identifikacijo, ji s tem tudi ni treba predložiti nobenih analiz, iz katerih bi izhajala nujnost uporabe takšnih tehničnih sredstev, s katerimi se lahko zelo invazivno poseže v človekovo zasebnost in dostojanstvo. Policija se bo tako po ZNPPol lahko povsem samovoljno odločala tudi za uporabo za zasebnost posameznikov tako invazivne naprave, kot so lažne bazne postaje (ang. IMSI catcher), kot je to razvidno iz obrazložitve amandmaja k 113. členu. Policija bi si torej ob izredno ohlapnih razlogih, ko izvaja protiteroristični pregled (55. člen), pred varovano zgradbo, npr. Državni zbor, postavila bazno postajo in v končni fazi zbrala vse IMSI številke uporabnikov naprav, ki se nahajajo v zgradbi in pred njo. Predlagana zakonska ureditev namreč, kot že navedeno, ne vsebuje nobenih omejitev glede izbire tehničnega sredstva.

Pooblaščenec dodaja, da ga predlagana ureditev čudi, saj so koalicijske stranke jeseni, ko se je sprejemal Zakon o elektronskih komunikacijah, jasno in nedvoumno zavrnile predlog, da bi policija ter obveščevalni službi do podatkov o telefonskih številkah prihajale brez sodnega nadzora, torej v nasprotju s 37. členom Ustave RS. Zdaj bo isti zakonodajalec, ki policiji ni dovolil, da bi od operaterja pridobila podatke s celotne bazne postaje, tej isti policiji dovolil, da postavi svojo bazno postajo in sama pridobi podatke.

Drugo kritično policijsko pooblastilo je vsebovano v prvem odstavku 114. člena, na podlagi katerega bi policija za potrebe spremljanja zakonitosti izvajanja policijskih pooblastil smela uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje.

Ker policisti pooblastila izvajajo le v odnosu do posameznikov, bi bili ti posamezniki pri fotografiranju, avdio ali video snemanju policijskih pooblastil vselej »kolateralna škoda« - ne glede na to, da se policistom niso upirali in se do njih niso obnašali žaljivo. Pooblaščenec poudarja, da interes represivnega organa, da dokaže zakonitost svojega dela, ne more povsem in vselej prevladati nad interesom posameznika, da ob izvajanju policijskih pooblastil ni prizadet v svojih pravicah in svoboščinah bolj, kot je to nujno. Poseg v zasebnost in varstvo osebnih podatkov posameznika mora biti v sorazmerju z drugo koristjo, ki se varuje s fotografiranjem oziroma z video in avdio snemanjem. Glede na zapis določbe prvega odstavka 114. člena predloga ZNPPol se zdi, da je policiji dopustno izvajati stalen avdio in video nadzor ne glede na (ne)ogroženost drugih varovanih dobrin. Prav dejstvo, da policiji pri uporabi stalnega video in avdio nadzora ni treba opraviti nobenega tehtanja, ni treba iskati opravičila za poseg v človekove pravice (osebnostne pravice, zasebnost komunikacij, varstvo osebnih podatkov), je najbolj sporno. Takšen poseg v pravice posameznika bi bil dopusten le izjemoma, ob opravljenem tehtanju med njegovimi pravicami in drugimi pomembnimi koristmi, ki se s snemanjem varujejo (npr. varstvom zdravja in življenja drugih). Pooblaščenec meni, da je določbo prvega odstavka 114. člena treba izpustiti, ali pa vanjo vgraditi varovalke za zasebnost posameznikov in varstvo njihovih osebnih podatkov, tako da se policijo zaveže k tehtanju in ocenjevanju sorazmernosti ukrepa s koristmi, ki se z njim varujejo.

Pooblaščenec sporočilo zaključuje s poudarkom, da je policija najmočnejši represivni organ države. Demokratičnost in svoboda državljanov se merita po tem, kako so ravno v odnosu do policije varovane njihove človekove pravice in svoboščine. Po Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (8. člen) ima vsakdo pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, doma in dopisovanja. Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen, če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato, da se prepreči nered ali kaznivo dejanje, da se zavaruje zdravje ali morala, ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi. Pooblaščenec je prepričan, da v demokratični družbi ni nujno, da si policija sama izbira metode in sredstva za zbiranje osebnih podatkov in ni nujno, da ji je dopuščeno neomejeno avdio in video-nadziranje posameznikov.


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav,
pooblaščenka